POVZETEK
Družbena omrežja so postala pomemben del vsakdanjega življenja mladostnikov in vplivajo na njihove navade, komunikacijo ter način pridobivanja informacij. Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako uporaba družbenih omrežij vpliva na učne navade dijakov. Raziskava se osredotoča predvsem na pogostost uporabe družbenih omrežij, uporabo med učenjem, vpliv na koncentracijo, organizacijo časa in možnost uporabe družbenih omrežij kot pripomočka pri učenju.
Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom med dijaki. Rezultati kažejo, da večina dijakov družbena omrežja uporablja vsakodnevno in pogosto več ur na dan. Pokazalo se je, da lahko njihova uporaba med učenjem povzroča motnje, zmanjšuje zbranost in vpliva na čas, namenjen šolskim obveznostim. Hkrati rezultati kažejo, da dijaki družbena omrežja uporabljajo tudi za iskanje informacij, izmenjavo gradiv in sodelovanje pri šolskem delu. Ugotovitve potrjujejo, da vpliv družbenih omrežij ni samo negativen, temveč je odvisen predvsem od namena, časa in načina uporabe.
KLJUČNE BESEDE: družbena omrežja, učne navade, dijaki, koncentracija, digitalni mediji
ABSTRACT
Social media have become an important part of adolescents’ everyday lives and influence their habits, communication, and ways of accessing information. The purpose of this research paper was to determine how the use of social media affects students’ learning habits. The research focuses mainly on the frequency of social media use, the use of social media while studying, its impact on concentration, time management, and the possibility of using social media as a learning support tool.
The data were collected through a questionnaire among secondary school students. The results show that most students use social media every day and often spend several hours on these platforms. The findings indicate that using social media while studying can cause distractions, reduce concentration, and affect the time devoted to school obligations. At the same time, students also use social media for searching information, exchanging learning materials, and cooperating with classmates. The results confirm that the influence of social media is not only negative but depends mainly on the purpose, duration, and way of use.
KEYWORDS: social media, learning habits, students, concentration, digital media
UVOD
Družbena omrežja so v zadnjih letih postala nepogrešljiv del življenja mladih. Dijaki jih uporabljajo za komunikacijo, spremljanje različnih vsebin, zabavo, izmenjavo informacij in tudi za potrebe, povezane s šolskim delom. Zaradi njihove stalne prisotnosti se pojavlja vprašanje, kako vplivajo na vsakodnevne navade mladostnikov, predvsem na način učenja in opravljanja šolskih obveznosti.
Učne navade pomembno vplivajo na uspešnost dijakov. Učinkovito učenje zahteva sposobnost organizacije časa, vztrajnost, dobro koncentracijo in zmanjšanje motečih dejavnikov. Družbena omrežja lahko pri tem predstavljajo podporo, saj omogočajo hiter dostop do informacij, sodelovanje med dijaki in izmenjavo učnih vsebin. Po drugi strani pa lahko pogosta uporaba povzroča motnje, prekinjanje učenja in zmanjšanje časa, namenjenega šolskim obveznostim.
Problem raziskave je ugotoviti, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na učne navade dijakov ter kako dijaki sami ocenjujejo njihov vpliv na svoje učenje. Posebej se raziskava osredotoča na čas uporabe družbenih omrežij, njihovo uporabo med učenjem, vpliv na koncentracijo ter možnosti uporabe v izobraževalne namene.
Namen raziskovalne naloge je bolje razumeti povezavo med uporabo družbenih omrežij in načinom učenja dijakov. Cilj raziskave je ugotoviti, ali družbena omrežja bolj pogosto predstavljajo oviro pri učenju ali pa jih dijaki znajo uporabljati tudi kot koristno digitalno orodje.
Raziskava je bila izvedena med dijaki s pomočjo anketnega vprašalnika. Z zbranimi podatki želimo prikazati navade dijakov pri uporabi družbenih omrežij ter ugotoviti, kako te navade vplivajo na njihovo vsakodnevno šolsko delo.
DRUŽBENA OMREŽJA
Razvoj pametnih telefonov in digitalnih tehnologij je v zadnjih letih močno povečal uporabo družbenih omrežij. Čeprav enotna definicija družbenih omrežij ne obstaja, se avtorji strinjajo, da gre za spletne platforme, ki uporabnikom omogočajo ustvarjanje osebnih profilov, povezovanje z drugimi uporabniki ter ustvarjanje, deljenje in komentiranje različnih vsebin (Boyd in Ellison, 2007; Kaplan in Haenlein, 2010).
Družbena omrežja predstavljajo prostor za komunikacijo, izmenjavo informacij in vzdrževanje socialnih stikov. Uporabniki lahko na njih objavljajo besedila, fotografije, videoposnetke ter sodelujejo pri ustvarjanju vsebin drugih uporabnikov (Ellison in Boyd, 2013; Carr in Hayes, 2015). Od tradicionalnih medijev se razlikujejo predvsem po tem, da uporabniki niso le prejemniki informacij, temveč tudi njihovi ustvarjalci (Nesi, 2020).
Med najbolj razširjena družbena omrežja sodijo Instagram, TikTok, Facebook, Snapchat, YouTube ter aplikacije za sporočanje, kot so WhatsApp, Messenger in Viber. Njihova priljubljenost, zlasti med mladostniki, pomembno vpliva na način komuniciranja, preživljanja prostega časa in vse pogosteje tudi na učenje.
Na podlagi različnih opredelitev lahko sklenemo, da so ključne značilnosti družbenih omrežij ustvarjanje in deljenje vsebin, povezovanje uporabnikov ter medsebojna komunikacija, zaradi česar predstavljajo pomemben del vsakdanjega življenja mladih.
Družbena omrežja so postala pomemben del vsakdanjega življenja mladostnikov, saj zadovoljujejo potrebo po komunikaciji, povezovanju in pripadnosti. Omogočajo ohranjanje stikov s prijatelji in družino, izražanje mnenj ter raziskovanje interesov in identitete (Larchet, 2022; Tonioni, 2013). Med najbolj priljubljenimi platformami mladih so Instagram, TikTok, Snapchat, Messenger in Facebook (Behin, 2023).
Raziskave kažejo, da mladostniki družbena omrežja uporabljajo predvsem za komunikacijo z vrstniki. Po raziskavi EU Kids Online (Smahel idr., 2020) je večina mladih ocenila, da se prek družbenih omrežij lažje izraža, podatki DataReportal (2025) pa potrjujejo, da je glavni razlog za njihovo uporabo prav ohranjanje socialnih stikov.
Uporaba družbenih omrežij je v zadnjih letih močno narasla. Po podatkih DataReportal (2025) jih uporablja skoraj 64 % svetovnega prebivalstva, med mladimi pa je delež še bistveno višji. Več kot 80 % evropskih mladih družbena omrežja uporablja vsak dan (Smahel idr., 2020; Eurostat, 2022). Ob tem se povečuje tudi čas njihove uporabe – povprečen mladostnik danes na spletu preživi več kot tri ure dnevno, številni pa na družbenih omrežjih preživijo več ur vsak dan (Dare in Robb, 2024).
Podobni trendi so značilni tudi za Slovenijo. Raziskave kažejo, da več kot 90 % mladih internet uporablja vsakodnevno, pri čemer družbena omrežja predstavljajo eno najpogostejših spletnih dejavnosti (SURS, 2017; Lahe in Cupar, 2019). Zaradi njihove razširjenosti imajo pomemben vpliv na način komuniciranja, preživljanja prostega časa ter tudi na učne navade mladostnikov.
Prekomerna uporaba družbenih omrežij lahko negativno vpliva na duševno zdravje in vsakodnevno življenje mladostnikov. Med najpogostejšimi razlogi za negativno doživljanje uporabniki navajajo pritisk zaradi všečkov in komentarjev, občutek izključenosti ter preobremenjenost z vsebinami na družbenih omrežjih (Anderson idr., 2022). Ker mladi velik del svojega socialnega življenja preživijo na spletu, pogosto razvijejo potrebo po nenehni povezanosti in potrditvi vrstnikov (Boyd, 2014; Kuss in Griffiths, 2017).
Mladostniki so zaradi manj izkušenj in slabše razvite samoregulacije posebej ranljivi za pretirano uporabo družbenih omrežij (Behin, 2023). Platforme z nenehnimi obvestili, všečki in komentarji spodbujajo pogosto preverjanje vsebin ter lahko vodijo v zasvojenost (Twenge in Campbell, 2019).
Znaki pretirane uporabe vključujejo težave pri omejevanju časa, zanemarjanje spanja in medosebnih odnosov, pogosto preverjanje obvestil ter uporabo družbenih omrežij za izboljšanje razpoloženja (Raypole, 2020). Raziskave kažejo, da je prekomerna uporaba povezana z večjim tveganjem za nizko samopodobo, občutke osamljenosti, depresivno razpoloženje in slabše duševno zdravje (Tonioni, 2013; Orben idr., 2022; Turayeva in Kholmurodova, 2022).
Čeprav odvisnost od družbenih omrežij še ni uradno priznana kot samostojna diagnoza, številni avtorji opozarjajo, da kaže podobne značilnosti kot druge vedenjske odvisnosti. Kaže se kot izguba nadzora nad uporabo, močna potreba po stalnem preverjanju družbenih omrežij ter zanemarjanje šolskih, družinskih in drugih vsakodnevnih obveznosti (Andreassen, 2015; Bjornsen, 2018; Tonioni, 2013).
Družbena omrežja so postala izjemno priljubljena tudi, ker učinkovito preganjajo dolgčas in zapolnijo praznino, ki jo sodobni človek pogosto občuti zaradi pomanjkanja duhovnosti in šibkejših odnosov z bližnjimi (Larchet, 2022). Omogočajo dostopnejšo in učinkovitejšo komunikacijo ter priložnost za samopromocijo in zabavo (Appel idr., 2020), krepijo občutek pripadnosti družbeni skupini, saj mladostnikom omogočajo povezovanje z ljudmi, ki imajo podobne vrednote in interese (Davis, 2012), ter zagotavljajo odobravanje in povratne informacije socialnih stikov, kar uporabnikom omogoča doživljanje zadovoljstva ob zabavi in prijetnem preživljanju prostega časa (Andreassen, 2015).
Ker družbena omrežja vsebine ustvarjajo tudi mladi sami, pomembno vplivajo na njihove vrednote, vedenje in medsebojne odnose. Mnogi uporabniki svoje izkušnje na družbenih omrežjih ocenjujejo kot pozitivne predvsem zaradi občutka povezanosti z vrstniki (Strasburger, 2014; Kranzler in Bleakley, 2019).
Raziskave kažejo, da lahko družbena omrežja spodbujajo tudi zdrave življenjske navade, odgovorno vedenje, državljansko angažiranost ter dostop do informacij. Pomembno vlogo imajo tudi pri izobraževanju, saj omogočajo sodelovanje med učenci in dijaki, izmenjavo informacij ter dostop do učnih vsebin (Kranzler in Bleakley, 2019; Strasburger, 2014).
O'Keeffe in Clarke-Pearson (2011) poudarjata, da družbena omrežja prispevajo k razvoju komunikacijskih in socialnih veščin, ustvarjalnosti, sodelovanja, oblikovanja identitete ter širjenju socialnih mrež. Ob odgovorni uporabi lahko pomembno prispevajo tudi k osebnemu, socialnemu in izobraževalnemu razvoju mladostnikov.
UČNE NAVADE
Navade so dejavnosti, ki se z vajo utrdijo do te mere, da jih posameznik izvaja z lahkoto, brez posebne pozornosti na njihov potek (Pečjak, 1977). Učne navade so utrjeni postopki in načini ravnanja v učni situaciji, pridobljeni z vajo in ponavljanjem, ki omogočajo lažje, racionalnejše in uspešnejše učenje ter se prenašajo tudi na podobne situacije (Marentič Požarnik, 2003). Mednje sodijo tako imenovane navade prostora in časa, ki določajo, kdaj, koliko in kje se učenec uči, ter učne metode in tehnike, ki opredeljujejo njegov način učenja.
Učenje ne pomeni zgolj branja zapiskov in reševanja nalog. Za dobre rezultate so poleg sposobnosti in motivacije ključne tudi primerno razvite učne navade, ki posamezniku omogočajo doseganje ciljev ob čim manjšem nepotrebnem trošenju časa in energije. Z usvojitvijo učinkovitih učnih navad bi bilo izobraževanje za mnoge učence bistveno manj stresno in uspešnejše (Paul, 2009).
Učne navade lahko razdelimo na tri temeljne sestavine (Marentič Požarnik, 1988):
- Delovne navade zajemajo smotrno ureditev prostora in časa za učenje, kar je pogoj za uspešno delo brez odvečnega napora.
- Učne tehnike so uspešni načini dela z različnimi viri in učnimi sredstvi, ki temeljijo na osnovnih besednih spretnostih, kot so branje z razumevanjem, pisanje in govor.
- Metode učenja so ustaljeni postopki, s katerimi pridobivamo znanje – kako razdeliti snov glede na čas in vsebino, ali se učiti strnjeno ali z odmori ter kako snov ponavljamo.
Za učinkovito učenje je priporočljivo upoštevati naslednja pravila (Pečjak, 1977):
a) Dejavnost
Učni uspeh je večji, čim več časa namenimo aktivnemu učenju – razmišljanju, podčrtovanju, zapisovanju, samoizpraševanju in razpravi. Priporočljivo je, da vsaj petino časa, namenjenega učenju, izkoristimo na ta način.
b) Zapiski in izvlečki
Lastni zapiski imajo večjo vrednost kot sošolčevi, saj si z njimi snov lažje zapomnimo in jo hitreje ponovimo. Med koristnimi strategijami za izdelavo zapiskov velja omeniti možgansko nevihto, strategijo določanja bistva, Paukovo strategijo (razdelitev lista na ključne besede in povzetek) ter grafični prikaz v obliki pojmovnih mrež (Pečjak, Kramarič, 2015).
c) Razdelitev učenja
Snov si razdelimo na manjše smiselne enote, ki jih najprej razumemo, nato povežemo v celoto. Mogoč je tudi obratni pristop – celostna obravnava, ki ji sledi poglabljanje v posamezne dele.
d) Učni načrt
Dnevni, tedenski ali mesečni učni načrt omogoča racionalnejšo izrabo časa. Vključevati mora učenje različnih predmetov, počitek in prostočasne dejavnosti ter biti dovolj prilagodljiv za nepredvidene situacije. Neprijetnih nalog se je priporočljivo lotiti čim prej (Weimer, Hess, Brademann, 2004).
e) Ponavljanje
Pozabljanje je najintenzivnejše takoj po učenju, zato je naučeno snov priporočljivo ponoviti isti ali naslednji dan. Ponavljanje po spominu je petkrat učinkovitejše kot zgolj branje, med posebej koristne oblike pa sodi razprava, saj je prediskutirano znanje trdnejše.
f) Prostor in čas
Delovno mesto naj bo urejeno in brez motečih dejavnikov. Učenje sede je najprimernejše, saj zagotavlja ustrezno mišično napetost. Priporočljivi so redni odmori – kratek (5 minut) po 30 minutah dela ter daljši (20–30 minut) po 1,5 do 2 urah trdega dela (Weimer, Hess, Brademann, 2004).
Učinkovitost učenja ni odvisna le od časa, ki ga učenec nameni učenju, temveč tudi od številnih drugih dejavnikov. Ažman (2008) izpostavlja naslednja ključna področja:
- Časovno upravljanje
Učenci naj si pripravijo urnik učenja in določijo prednostne naloge. Učenje brez jasno določenega časa in ciljev je neučinkovito, zato je priporočljivo natančno slediti razpoložljivemu času.
- Shranjevanje informacij
Pomnjenje se izboljša z rednim učenjem, ločevanjem bistvenih informacij od nebistvenih in uporabo ustreznih učnih strategij.
- Učenje z razumevanjem
Snov usvojimo lažje, če jo povežemo s predznanjem, z vsebinami drugih predmetov in poiščemo dodatne vire informacij.
- Preverjanje znanja
Priporočljivo je, da se učenci dobro seznanijo s standardi znanja in med ustnim ocenjevanjem sošolcev sproti beležijo učiteljeva vprašanja ter preverjajo lastno znanje.
- Obvladovanje strahu in stresa
Strah pred ocenjevanjem je pogost in lahko zniža učni uspeh. Koristno ga je najprej ozavestiti, nato poiskati ustrezne rešitve in se po potrebi poslužiti vaj sproščanja.
- Notranja motivacija
Notranje motiviran učenec vidi v znanju smisel, ga povezuje z vsakdanjim življenjem in se zaveda, da vztrajnost vodi do uspeha. Učitelji bi morali ustvarjati okolje, ki spodbuja vedoželjnost in občutek uspešnosti.
- Zunanja motivacija
Zunanji motivacijski dejavniki so ocene, pohvala in graja ter vpliv staršev, učiteljev in sošolcev. Pohvala motivira bolj kot graja. Nekateri učenci se učijo predvsem za dobre ocene in si v ta namen zastavljajo konkretne cilje.
- Uravnavanje koncentracije
Zbrano poslušanje pri pouku zmanjša čas, potreben za učenje doma. Med učenjem je treba odstraniti vse moteče dejavnike, kot so mobilni telefoni, televizija, glasba in podobno.
RAZISKAVA VPLIVA UPORABE DRUŽBENIH OMREŽJI NA UČNE NAVADE DIJAKOV
Digitalna revolucija je korenito spremenila način, kako mladi preživljajo prosti čas, komunicirajo in se učijo. Družbena omrežja, kot so Instagram, TikTok, Snapchat in YouTube, so postala nepogrešljiv del vsakdanjega življenja mladostnikov. Medtem ko ta omrežja ponujajo številne možnosti za komunikacijo, ustvarjalnost in dostop do informacij, se hkrati pojavljajo vse glasnejša opozorila pedagogov, staršev in raziskovalcev o njihovem morebitnem negativnem vplivu na učne navade in šolsko uspešnost mladih.
Ta naloga se ukvarja prav s tem vprašanjem – kako dijaki sami doživljajo vpliv družbenih omrežij na svoje učne navade. Zanimalo nas je, koliko časa preživijo na omrežjih, ali jih med učenjem uporabljajo, kako pogosto izgubijo koncentracijo in ali bi bili pripravljeni svojo navado spremeniti, če bi to vplivalo na boljši učni uspeh.
Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili v orodju Google Forms. Vprašalnik je vseboval 19 vprašanj. Prva vprašanja so se nanašala na osnovne podatke – spol, starost in vrsto šole. Sledila so vprašanja o tem, katera omrežja dijaki uporabljajo, koliko časa porabijo zanje in ali jih med učenjem kdaj pogledajo. Drugi del se je osredotočil na učne navade – kako pogosto izgubijo koncentracijo, ali odlašajo z učenjem in kaj menijo o vplivu omrežij. Pri zadnjem sklopu so dijaki ocenili pet trditev na lestvici od »sploh se ne strinjam« do »popolnoma se strinjam«.
Anketo je izpolnilo 105 dijakov iz različnih vrst srednje šole. Med njimi je bilo 68,6 % dijakinj in 31,4 % dijakov. Večina anketirancev je bila stara 16 ali 17 let; skupaj predstavljajo 66,7 % vzorca, kar je pričakovano, saj je bila anketa namenjena splošni populaciji dijakov. Preostali anketiranci so bili stari 18 let (19,0 %) ali 19 let in več (12,4 %), le dva pa sta bila mlajša od 15 let.
Glede vrste šole je bil vzorec nekoliko neenakomerno porazdeljen. Največ anketirancev (61,0 %) obiskuje srednjo strokovno šolo, sledijo dijaki poklicnih šol (26,7 %), poklicno-tehniških šol (8,6 %) in gimnazij (3,8 %). To je treba upoštevati pri interpretaciji rezultatov, saj se vrste srednjih šol razlikujejo po zahtevnosti učnih programov, posledično pa lahko dijaki namenjajo učenju različno količino časa.
REZULTATI IN UGOTOVITVE
Vsi anketiranci, razen enega, so potrdili, da uporabljajo družbena omrežja. Med vsemi platformami je bil daleč najpogostejši Snapchat, ki ga uporablja kar 97,1 % dijakov. Sledita Instagram (86,7 %) in TikTok (82,9 %), YouTube pa uporablja 75,2 % anketirancev. Facebook je manj priljubljen – prisoten je pri 42,9 % dijakov, kar potrjuje, da mlajše generacije to platformo vse manj uporabljajo.
Ko pogledamo, koliko časa dijaki preživijo na teh omrežjih, so rezultati kar presenetljivi. Več kot polovica (53,3 %) jih na omrežjih preživi od 3 do 4 ure dnevno, 16,2 % pa celo več kot 5 ur. To pomeni, da skoraj 70 % dijakov vsak dan porabi za omrežja več kot 3 ure. Le 5,7 % jih preživi na omrežjih manj kot eno uro. Za primerjavo: pri vprašanju o učenju je kar 33,3 % dijakov odgovorilo, da se učijo manj kot pol ure na dan, 41 % pa od 1 do 2 uri. To pomeni, da mnogi dijaki preživijo bistveno več časa na omrežjih kot pri knjigah.
Na vprašanje, ali med učenjem uporabljajo družbena omrežja, je le 4,8 % dijakov odgovorilo, da tega nikoli ne počnejo. Skoraj polovica, 44,8 %, jih omrežja med učenjem uporablja včasih, 21,9 % pogosto in 5,7 % vedno. To skupaj pomeni, da 95,2 % dijakov vsaj kdaj pogleda telefon med učenjem, kar je zelo visok delež.
Glede izgube koncentracije je slika podobna. Tretjina dijakov (33,3 %) priznava, da koncentracijo med učenjem pogosto ali zelo pogosto izgubi zaradi omrežij, dodatna tretjina (33,3 %) pa to doživi občasno. Le 8,6 % jih pravi, da tega nikoli ne doživijo. Skupaj torej dve tretjini dijakov vsaj občasno izgubi osredotočenost pri učenju.
Ko smo dijake vprašali, v kolikšni meri menijo, da omrežja zmanjšujejo njihovo zbranost, je 28,6 % odgovorilo »delno« in 23,8 % »v veliki meri«. Kar 14,3 % pa meni, da jih omrežja motijo zelo močno. Skupaj je torej 66,7 % dijakov vsaj deloma prepričanih, da omrežja negativno vplivajo na njihovo zbranost pri učenju.
Odlašanje z učenjem – torej ko vemo, da bi se morali učiti, pa raje pogledamo telefon – je eden od pogostejših vzorcev, ki jih omenjajo dijaki. V naši anketi je 22,9 % dijakov odgovorilo, da z učenjem odlaša pogosto, 14,3 % pa zelo pogosto. Skupaj torej 37,2 % dijakov redno odlaša. Občasno to počne 35,2 % anketirancev, le 11,4 % pa pravi, da tega ne počne nikoli. Skupno torej kar 72,4 % dijakov vsaj občasno odlaša z učenjem zaradi omrežij, kar je zaskrbljujoče visok delež.
Pri vprašanju, ali menijo, da jim omrežja vplivajo na učne navade, je 37,1 % dijakov odgovorilo, da gre za pretežno negativen vpliv, 4,8 % pa za zelo negativen. Rezultati kažejo, da kar 41,9 % dijakov pri sebi prepoznava, da imajo družbena omrežja na njihovo učenje pretežno negativen vpliv. 36,2 % meni, da vpliva ni, 17,1 % pa zaznava pretežno pozitiven vpliv – na primer pri iskanju šolskih informacij ali skupinskem delu.
Dejstvo, da družbena omrežja za šolske namene vsaj občasno ali pogosto uporablja 67,2 % dijakov, kaže, da ta niso zgolj vir motenj, temveč imajo tudi določen izobraževalni potencial. Kljub temu rezultati kažejo, da pri večjem deležu dijakov prevladuje zaznava, da imajo družbena omrežja na učenje bolj negativen kot pozitiven vpliv.
V zadnjem delu ankete so dijaki ocenili pet trditev. S trditvijo, da jih omrežja med učenjem pogosto motijo, se je strinjalo ali popolnoma strinjalo 34,3 % dijakov, delno 32,4 %, ne strinja pa se jih 33,3 %. Rezultati so torej dokaj enakomerno razporejeni, kar kaže na to, da dijaki to vprašanje doživljajo različno.
Pri trditvi »med učenjem prepogosto preverjam telefon« je bilo strinjanje že višje – 36,2 % se jih strinja ali popolnoma strinja, 38,1 % delno. Le 25,7 % se s tem ne strinja. To pomeni, da se kar tri četrtine dijakov vsaj deloma prepoznajo v tej navadi.
Zanimiva je trditev »znam omejiti uporabo omrežij, ko se učim«. Kar 38,1 % dijakov se s tem strinja ali popolnoma strinja, kar bi pomenilo, da se čutijo sposobne nadzorovati svojo navado. A ko pogledamo dejanske odgovore o tem, ali omrežja med učenjem dejansko uporabljajo, vidimo, da jih 95,2 % to počne vsaj včasih. Tu se kaže razkorak med tem, kar si mislimo o sebi, in tem, kako se dejansko obnašamo.
Pri trditvi o spalnih navadah – da omrežja negativno vplivajo na spanje pred šolskim dnevom – je 25,7 % dijakov odgovorilo pritrdilno, 35,2 % delno, 39 % pa se s tem ne strinja. Spanje je torej področje, kjer dijaki vpliv omrežij nekoliko manj čutijo, ali pa ga morda manj opazijo.
Kljub vsem opisanim težavam je spodbuden podatek, da bi kar 68,6 % dijakov bilo pripravljenih omejiti svojo uporabo omrežij, če bi to vplivalo na boljši učni uspeh. To kaže, da se dijaki zavedajo problema in da so odprti za spremembo, če bi imeli za to dovolj motivacije. Na vprašanje, kaj bi jim najbolj pomagalo pri izboljšanju učnih navad, je kar 57,1 % izbralo »več motivacije za učenje«, 27,6 % pa »boljšo organizacijo časa«. Le 8,6 % jih je odgovorilo, da bi jim pomagalo manj časa na omrežjih – kar znova kaže na to, da dijaki problem raje pripisujejo pomanjkanju motivacije kot pa neposrednemu vplivu omrežij.
ZAKLJUČEK
Rezultati raziskave kažejo, da so družbena omrežja močno prisotna v vsakdanjem življenju dijakov in pomembno vplivajo na njihove učne navade. Večina dijakov jih uporablja vsakodnevno, pogosto več ur na dan, pri čemer jih veliko uporablja družbena omrežja tudi med učenjem. Takšna uporaba lahko vpliva na kakovost učenja, predvsem na koncentracijo, organizacijo časa in pravočasno opravljanje šolskih obveznosti.
Ugotovitve naše raziskave kažejo, da družbena omrežja pri dijakih pogosto povzročajo motnje pri učenju. Dijaki poročajo, da jih obvestila, sporočila in zanimive vsebine na omrežjih odvračajo od šolskega dela, zaradi česar težje ohranjajo pozornost. Prav tako se kaže, da več časa, namenjenega družbenim omrežjem, pogosto pomeni manj časa za učenje in pripravo na šolo.
Primerjava rezultatov naše raziskave z raziskavo Mayen, Reinhardt in Wilhelm (2025) pokaže številne podobnosti. Obe raziskavi potrjujeta, da uporaba družbenih omrežij pogosto izpodriva čas, namenjen šolskim obveznostim. Tako naša kot tudi omenjena raziskava kažeta, da družbena omrežja negativno vplivajo na učenje predvsem zaradi preusmerjanja pozornosti in pogostih prekinitev. Razlika med raziskavama pa je v tem, da je bila raziskava Mayen, Reinhardt in Wilhelm (2025) širše usmerjena na različne oblike digitalnih medijev in je pokazala, da vse digitalne dejavnosti nimajo enakega vpliva. Ugotovili so, da lahko uporaba interneta za iskanje informacij podpira učenje, medtem ko družbena omrežja in zabavne digitalne vsebine pogosteje zmanjšujejo čas za šolske obveznosti.
Tudi naša raziskava potrjuje, da družbena omrežja niso samo negativen dejavnik. Dijaki jih uporabljajo tudi za iskanje informacij, izmenjavo učnih gradiv in sodelovanje s sošolci. To kaže, da je vpliv družbenih omrežij odvisen predvsem od namena uporabe, časa, ki ga dijaki namenijo tem platformam, ter njihove sposobnosti nadzorovanja lastnih navad.
Na podlagi rezultatov raziskave lahko sklepamo, da popolna omejitev uporabe družbenih omrežij ni nujno najustreznejša rešitev. Pomembnejše je spodbujanje odgovorne, premišljene in uravnotežene uporabe digitalnih orodij, ki dijakom omogoča izkoriščanje njihovih prednosti ob hkratnem zmanjševanju negativnih vplivov. Dijake je treba spodbujati k oblikovanju takšnih učnih navad, pri katerih bodo družbena omrežja uporabljali kot pomoč pri učenju in ne kot dejavnik, ki zmanjšuje njihovo zbranost in učinkovitost.
Rezultati ankete kažejo, da so družbena omrežja zelo globoko zakoreninjena v vsakodnevno življenje dijakov. Velika večina jih omrežja med učenjem vsaj občasno uporablja, pri čemer dve tretjini priznavata, da jim to vsaj občasno pokvari koncentracijo. Skoraj 42 % dijakov meni, da omrežja na njihove učne navade vplivajo negativno, hkrati pa jih le peščica pravi, da jih ne moti, ko se učijo.
Zanimiv je podatek, da dijaki raje iščejo rešitev v večji motivaciji kot pa v omejevanju časa na omrežjih. To kaže, da se mnogi morda ne zavedajo dovolj, kako globoko so omrežja vpeta v njihove vsakodnevne navade. Spodbuden pa je visok delež tistih, ki bi bili pripravljeni svojo navado spremeniti, če bi videli konkretne rezultate.
Prispevek naše raziskave za stroko je predvsem v tem, da prinaša vpogled v dejanske navade slovenskih dijakov pri uporabi družbenih omrežij med učenjem ter opozarja na povezanost med pogostostjo njihove uporabe, motnjami koncentracije in organizacijo učnega časa. Ugotovitve potrjujejo, da problem ni zgolj količina časa, preživetega na družbenih omrežjih, temveč predvsem način njihove uporabe in sposobnost samouravnavanja. Raziskava tako predstavlja uporabno izhodišče za razvoj preventivnih in vzgojno-izobraževalnih programov na področju digitalne pismenosti, samoregulacijskega učenja in učinkovitega upravljanja s časom. Hkrati poudarja pomen vključevanja odgovorne rabe digitalnih tehnologij v učni proces, saj lahko družbena omrežja ob premišljeni uporabi predstavljajo tudi podporo učenju.
Članek je lahko koristen za učitelje, svetovalne delavce, ravnatelje, raziskovalce na področju vzgoje in izobraževanja, študente pedagoških smeri, starše ter vse, ki se ukvarjajo z vprašanji digitalne pismenosti mladih. Predstavljene ugotovitve lahko služijo kot podlaga za načrtovanje preventivnih dejavnosti, pripravo smernic za odgovorno uporabo družbenih omrežij ter oblikovanje učnih okolij, ki bodo bolje podpirala razvoj učinkovitih učnih navad.
Na podlagi ugotovitev raziskave bi bilo smiselno, da šole in starši dijake bolj sistematično podpirajo pri razvijanju strategij za učinkovito upravljanje s časom, samoregulacijo učenja in krepitev digitalne pismenosti. Šole bi lahko v svoje vzgojno-izobraževalno delo sistematično vključile vsebine o odgovorni rabi družbenih omrežij, organizaciji učenja, prepoznavanju digitalnih motenj ter razvijanju sposobnosti osredotočenega dela. Koristne bi bile tudi delavnice za dijake in starše, na katerih bi spoznavali učinkovite načine omejevanja motečih dejavnikov med učenjem, uporabo aplikacij za spremljanje časa pred zasloni ter oblikovanje zdravih digitalnih navad. Na podlagi ugotovitev bi bilo smiselno učitelje spodbujati k učinkovitemu in premišljenemu vključevanju digitalnih orodij v pouk, saj lahko ta ob ustrezni uporabi podpirajo učni proces in zmanjšujejo tveganje za motnje.
Prihodnje raziskave bi bilo koristno razširiti na večji in bolj raznolik vzorec dijakov iz različnih regij in izobraževalnih programov ter vključiti tudi perspektivo staršev in učiteljev. Poleg anketnega vprašalnika bi bilo smiselno uporabiti kvalitativne metode, kot so intervjuji ali fokusne skupine, ki bi omogočile globlje razumevanje razlogov za uporabo družbenih omrežij med učenjem. Zanimivo bi bilo raziskati tudi povezavo med dejansko izmerjenim časom uporabe družbenih omrežij in učnim uspehom, vpliv posameznih platform na učne navade, razlike med spoloma in starostnimi skupinami ter učinkovitost različnih intervencij za izboljšanje samoregulacije in digitalnih navad. Takšne raziskave bi omogočile oblikovanje še bolj ciljno usmerjenih priporočil za pedagoško prakso in prispevale k razvoju sodobnih pristopov pri spodbujanju kakovostnega učenja v digitalnem okolju.
LITERATURA IN VIRI
Anderson, M., Vogels, E. A., Perrin, A. in Rainie, L. (2022). Connection, Creativity and Drama: Teen Life on Social Media in 2022. Pridobljeno na https://www.pewresearch.org/internet/2022/11/16/2-teens-views-about-social-media/. [14. 1. 2026].
Andreassen, C. S. (2015). Online social network site addiction: A comprehensive review. Current Addiction Reports, 2(2), 175–184. Pridobljeno na https://doi.org/10.1007/s40429-015-0056-9. [8. 1. 2026].
Appel, M., Marker, C. in Gnambs, T. (2020). Are social media ruining our lives? A review of meta-analytic evidence. Review of General Psychology, 24(1), 60–74. Pridobljeno na https://doi.org/10.1177/1089268019880891. [2. 2. 2026].
Ažman, T. (2008). Učenje učenja – kako se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja. Ljubljana: ZRSS.
Behin, M. (ur.) (2023). Štekamo mlade: prekomerna in škodljiva raba zaslonskih tehnologij pri otrocih in mladostnikih — priročnik za strokovne delavce. Maribor: Društvo IndiJanez.
Bjornsen, C. (2018). Social Media Use and Emerging Adulthood. V M. Zupančič in M. Puklek Levpušček (ur.), Prehod v odraslost: sodobni trendi raziskave (str. 223–261). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Boyd, D. (2014). It's Complicated: The Social Lives of Networked Teens. Yale University Press. Pridobljeno na https://doi.org/10.12987/9780300166439. [10. 2. 2026].
Boyd, D. M. in Ellison, N. B. (2007). Social Network Sites: Definition, History and Scholarship. Journal of Computer-Mediated Communication, 13(1), 210–230. doi:10.1111/j.1083-6101.2007.00393.x.
Carr, C. T. in Hayes, R. A. (2015). Social media: Defining, developing, and divining. Atlantic Journal of Communication, 23(1), 46–65. Pridobljeno na https://doi.org/10.1080/15456870.2015.972282. [4. 2. 2026].
Dare, C. in Robb, J. (2024). A Double Edged Sword: How Diverse Communities of Young People Think About Multifaceted Relationship Between Social Media and Mental Health. Pridobljeno na https://www.commonsensemedia.org/research/double-edged-sword-how-. [10. 2. 2026].
DataReportal (2025). Digital 2025: Global overview report. Pridobljeno na https://datareportal.com/reports/digital-2025-global-overview-report. [2. 2. 2026].
Davis, K. (2012). Friendship 2.0: Adolescents' experiences of belonging and self-disclosure online. Journal of Adolescence, 35, 1527–1536. Pridobljeno na https://doi.org/10.1016/j.adolescence.2012.02.013. [10. 2. 2026].
Eurostat (2022). Young people in Europe — a statistical summary. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/eurostat/web/product. [14. 1. 2026].
Kaplan, A. M. in Haenlein, M. (2010). Users of the world, unite! The challenges and opportunities of social media. Business Horizons, 53, 59–68. Pridobljeno na https://doi.org/10.1016/j.bushor.2009.09.003. [14. 1. 2026].
Kranzler, E. C. in Bleakley, A. (2019). Youth social media use and health outcomes: Digging deeper. Journal of Adolescent Health, 64(2), 141–142. Pridobljeno na https://doi.org/10.1016/j.jadohealth.2018.11.002. [2. 2. 2026].
Kuss, D. J. in Griffiths, M. D. (2017). Social Networking Sites and Addiction: Ten Lessons Learned. International Journal of Environmental Research and Public Health, 14(3), 311. Pridobljeno na https://doi.org/10.3390/ijerph14030311. [14. 1. 2026].
Lahe, D. in Cupar, T. (2019). Prosti čas in življenjski slog. V A. Naterer idr. (ur.), Slovenska mladina 2018/2019 (str. 13–20). Zagreb: Friedrich-Ebert-Stiftung.
Larchet, J. M. (2022). Epidemija novih medijev. Ljubljana: Družina.
Marentič Požarnik, B. (1988). Dejavniki in metode uspešnega učenja. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. 1. izd. Ljubljana: DZS.
Mayen, S., Reinhardt, A., Wilhelm, C. (2025). The complexities of digital media use in adolescents' learning and academic performance: An experience sampling study. Pridobljeno na https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360131525001794. [10. 2. 2026].
Nesi, J. (2020). The impact of social media on youth mental health: Challenges and opportunities. North Carolina Medical Journal, 81(2), 116–121.
O'Keeffe, G. S. in Clarke-Pearson, K. (2011). The Impact of Social Media on Children, Adolescents, and Families. PEDIATRICS, 127(4), 800–804. Pridobljeno na https://doi.org/10.1542/peds.2011-0054. [2. 2. 2026].
Orben, A., Przybylski, A. K., Blakemore, S. J. in Kievit, R. A. (2022). Windows of developmental sensitivity to social media. Nature Communications, 13(1), 1649. Pridobljeno na https://doi.org/10.1038/s41467-022-29296-3. [6. 1. 2026].
Paul, K. (2009). Study smarter not harder. Vancouver: International Self-Counsel Press Ltd.
Pečjak, S., Kramarič, M. (2015). Barve strategije: priročnik za učitelje 3., 4. in 5. razreda. 1. izdaja. Ljubljana: Rokus Klett.
Pečjak, V. (1977). Poti do znanja – Metode uspešnega učenja. 2. popravljena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Raypole, C. (22. 1. 2020). How Facebook Can Become an 'Addiction'. Pridobljeno na https://www.healthline.com/health/facebook-addiction. [23. 1. 2026].
Smahel, D., Machackova, H., Mascheroni, G., Dedkova, L., Staksrud, E., Olafsson, K., Livingstone, S. in Hasebrink, U. (2020). EU Kids Online 2020: Survey results from 19 countries. EU Kids Online. Pridobljeno na https://doi.org/10.21953/lse.47fdeqj010fo. [28. 1. 2026].
Statistični urad Republike Slovenije (2017). Statistični pregled Slovenije 2017. Pridobljeno na https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/9743/statopis_2017.pdf. [28. 1. 2026].
Strasburger, V. C., Jordan, A. B. in Wilson, B. J. (2014). Children, adolescents, and the media. Sage.
Tonioni, F. (2013). Ko internet postane droga: kaj morajo starši vedeti. Nova Gorica: Zdravstveni dom Nova Gorica.
Turayeva, C. T. in Kholmurodova, M. A. (2022). Advantages and Disadvantages of Digital Technologies in Language Teaching. Eurasian Journal of Learning and Academic Teaching, 5, 16–18. Pridobljeno na https://geniusjournals.org/index.php/ejlat/article/view/561. [28. 1. 2026].
Twenge, J. M. in Campbell, W. K. (2019). Media use is linked to lower psychological well-being: Evidence from three datasets. Psychiatric Quarterly, 90, 311–331. Pridobljeno na https://doi.org/10.1007/s11126-019-09630-7. [2. 2. 2026].
Weimer, B., Hess, B., Brademann, M. (2004). Konec s slabimi ocenami. Radovljica: Didakta (Zbirka Mladostniki).