POVZETEK

V raziskovalni nalogi smo raziskovali povezanost med uporabo družbenih omrežij in samozavestjo mladostnikov. Zanimalo nas je predvsem, ali je samozavest bolj povezana s časom, ki ga mladostniki preživijo na družbenih omrežjih, ali z načinom njihove uporabe. Posebej smo se osredotočili na primerjanje z drugimi, spremljanje vplivnežev in negativne izkušnje na spletu. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega spletnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 102 mladostnikov, starih od 12 do 19 let. Ugotavljali smo čas uporabe družbenih omrežij, najpogosteje uporabljena omrežja, pogostost primerjanja z drugimi ter povezave med uporabo družbenih omrežij, zadovoljstvom z videzom in samozavestjo. Rezultati so pokazali, da največ anketirancev družbena omrežja uporablja tri do štiri ure dnevno, najpogosteje pa TikTok. 78 mladostnikov je odgovorilo, da se na družbenih omrežjih pogosto primerjajo z drugimi, 72 pa jih je navedlo, da so bili zaradi družbenih omrežij že nezadovoljni s svojim videzom. Vse hipoteze so bile podprte. Več časa na družbenih omrežjih je bilo povezano z nižjo samozavestjo, še izrazitejša pa je bila povezava med primerjanjem z drugimi in samozavestjo. Tudi spremljanje vplivnežev in negativne izkušnje na spletu so bile povezane z nižjo samozavestjo. Raziskava je imela omejitve, predvsem majhen in priložnostni vzorec, zato rezultatov ni bilo mogoče posplošiti na vse mladostnike ali z njimi dokazati vzročnosti. Najpomembnejša ugotovitev je bila, da s samozavestjo ni povezana le količina uporabe, temveč predvsem način uporabe družbenih omrežij.

Ključne besede:

Družbena omrežja, mladostniki, samozavest, samopodoba, socialna primerjava

ABSTRACT

In this research paper, we examined the connection between social media use and adolescents’ self-confidence. We were mainly interested in whether self-confidence is more strongly associated with the amount of time adolescents spend on social media or with the way they use it. We focused particularly on social comparison, following influencers, and negative online experiences. The research was conducted using an anonymous online questionnaire completed by 102 adolescents aged 12 to 19. We examined the amount of time spent on social media, the platforms most frequently used, the frequency of comparing oneself with others, and the relationships between social media use, satisfaction with appearance, and self-confidence. The results showed that most respondents use social media for three to four hours a day, with TikTok being the most frequently used platform. 78 adolescents reported that they often compare themselves with others on social media, while 72 stated that they had at some point been dissatisfied with their appearance because of social media. All hypotheses were supported. More time spent on social media was associated with lower self-confidence, while the association between social comparison and self-confidence was even stronger. Following influencers and negative online experiences were also associated with lower self-confidence. The research has limitations, particularly the small and convenience sample, so the results cannot be generalized to all adolescents or used to prove causality. The key finding is that self-confidence is related not only to the amount of social media use, but especially to the way social media is used.

Key words:

Social media, adolescents, self-confidence, self-image, social comparison

UVOD

Družbena omrežja so danes pomemben del vsakdanjega življenja mladostnikov. Veliko mladih uporablja Instagram, TikTok, Snapchat, YouTube in druga družbena omrežja skoraj vsak dan. Prek njih se pogovarjamo s prijatelji, spremljamo športnike in druge znane osebe, gledamo zabavne vsebine, poslušamo glasbo, spremljamo novice in objavljamo tudi svoje fotografije ter videoposnetke.

Razvoj družbenih omrežij je v zadnjih letih zelo spremenil način komuniciranja. V preteklosti smo se mladi večinoma družili v živo ali uporabljali telefonske klice in sporočila, danes pa je velik del našega družabnega življenja povezan s spletom. Zaradi pametnih telefonov so družbena omrežja dostopna skoraj ves čas. To pomeni, da se mladostniki lahko z vsebinami na družbenih omrežjih srečujemo zjutraj, med odmori v šoli, po pouku, pri športu in tudi pred spanjem.

Družbena omrežja imajo veliko pozitivnih strani. Omogočajo hitro komunikacijo, povezovanje ljudi, izmenjavo informacij in izražanje lastnega mnenja. Mladostniki lahko prek njih najdemo ljudi s podobnimi interesi, spremljamo šport, glasbo ali druge dejavnosti, ki nas zanimajo. Družbena omrežja lahko zato predstavljajo pomemben način povezovanja z drugimi. Po drugi strani pa imajo lahko tudi negativne posledice. Mladostniki smo na družbenih omrežjih pogosto izpostavljeni fotografijam in videoposnetkom ljudi, ki prikazujejo predvsem najboljše trenutke svojega življenja. Pri tem pogosto ni prikazana celotna resničnost. Fotografije so lahko obdelane, posnete iz določenega kota ali izbrane med številnimi fotografijami. Kljub temu lahko mladostniki dobimo občutek, da drugi živijo bolj zanimivo življenje, imajo lepši videz, več prijateljev ali več uspeha.

Zaradi tega se lahko pojavi primerjanje z drugimi. Mladostniki začnemo svojo vrednost primerjati z ljudmi, ki jih spremljamo na spletu. Takšno primerjanje je lahko povezano z nezadovoljstvom s svojim videzom, življenjem ali sposobnostmi. Pri tem se nam postavlja vprašanje, ali pogostejša uporaba družbenih omrežij oziroma določen način njihove uporabe vpliva na samozavest mladostnikov (Revranche, Biscond & Husky, 2022).

Samozavest je pomemben del posameznikovega odnosa do samega sebe. Mladostniki z višjo samozavestjo se običajno lažje soočamo z izzivi, verjamemo v svoje sposobnosti in se lažje spopadamo z neuspehi. V obdobju mladostništva se samozavest lahko hitro spreminja, saj se posamezniki razvijajo, oblikujejo svojo identiteto in postajajo bolj občutljivi na mnenje vrstnikov.

Zanimalo nas je predvsem, koliko časa mladostniki preživimo na družbenih omrežjih, katera omrežja uporabljamo in zakaj jih uporabljamo. Prav zato smo se odločili raziskati povezanost med uporabo družbenih omrežij in samozavestjo, zakaj jih uporabljamo ter ali se na njih pogosto primerjamo z drugimi.

Raziskati smo želeli tudi, ali so bili mladostniki zaradi vsebin na družbenih omrežjih kdaj nezadovoljni s svojim videzom ali samim seboj. Prav tako smo želeli raziskati, ali so negativne izkušnje na družbenih omrežjih povezane z nižjo samozavestjo.

Tema se nam je zdela zanimiva predvsem zato, ker so družbena omrežja del vsakdanjega življenja naše generacije. Skoraj vsi mladostniki jih na nek način uporabljamo, vendar se načini uporabe med posamezniki zelo razlikujejo. Nekateri jih uporabljamo predvsem za pogovor s prijatelji, drugi za gledanje videoposnetkov, tretji pa za spremljanje vplivnežev ali objavljanje lastnih vsebin. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali med temi razlikami obstaja povezava s samozavestjo mladostnikov. Pri tem nismo želeli že vnaprej dokazati, da so družbena omrežja škodljiva. Zanimali so nas predvsem dejanski rezultati ankete in to, ali bodo podprli naše začetne hipoteze.

Namen raziskave je bil preučiti povezanost uporabe družbenih omrežij s samozavestjo mladostnikov. Želeli smo ugotoviti, ali je čas uporabe družbenih omrežij povezan s samozavestjo ter ali imajo na samozavest večji vpliv nekateri drugi načini uporabe, predvsem primerjanje z drugimi uporabniki, spremljanje vplivnežev in negativne izkušnje. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega spletnega vprašalnika, v katerem sta sodelovala 102 mladostnika.

Cilji raziskave so bili:

Ugotoviti, koliko časa mladostniki dnevno uporabljamo družbena omrežja;
Ugotoviti, katera družbena omrežja najpogosteje uporabljamo;
Raziskati glavne razloge za uporabo družbenih omrežij;
Ugotoviti, kako pogosto se mladostniki primerjamo z drugimi;
Raziskati povezanost spremljanja vplivnežev z zadovoljstvom z lastnim videzom;
Ugotoviti, kako pogosto imamo mladostniki negativne izkušnje na družbenih omrežjih;
Oceniti stopnjo samozavesti anketiranih mladostnikov;
Ugotoviti, ali obstaja povezava med časom uporabe družbenih omrežij in samozavestjo;
Ugotoviti, ali je primerjanje z drugimi povezano s samozavestjo;
Ugotoviti, kateri vidik uporabe družbenih omrežij je najmočneje povezan s samozavestjo.

Glavno raziskovalno vprašanje je bilo:

Kako je uporaba družbenih omrežij povezana s samozavestjo mladostnikov?

Na podlagi raziskovalnega problema in raziskovalnega vprašanja smo oblikovali pet hipotez.

H1: Predvidevali smo, da je večja količina časa, ki ga mladostniki dnevno preživimo na družbenih omrežjih, povezana z nižjo stopnjo samozavesti.

H2: Predvidevali smo, da je pogostejše primerjanje lastnega videza in življenja z drugimi uporabniki družbenih omrežij povezano z veliko nižjo stopnjo samozavesti.

H3: Predvidevali smo tudi, da je pogostejše spremljanje vplivnežev povezano z večjim nezadovoljstvom mladostnikov z lastnim videzom in z nižjo samozavestjo.

H4: Predvidevali smo, da imamo mladostniki, ki pogosteje doživljamo negativne izkušnje na družbenih omrežjih, nižjo stopnjo samozavesti.

H5: Predvidevali smo, da je namen uporabe družbenih omrežij močneje povezan s samozavestjo kot sama količina časa, preživetega na družbenih omrežjih.

MLADOSTNIŠTVO

Mladostništvo je pomembno obdobje med otroštvom in odraslostjo, v katerem doživimo veliko telesnih, čustvenih in socialnih sprememb. Vsak se takrat začne bolj samostojno odločati in oblikuje svoje vrednote. Pomemben del mladostništva je tudi oblikovanje lastne identitete. Pri tem imajo pomembno vlogo družina, prijatelji, šola, šport in širše družbeno okolje. Takrat je pomembno tudi mnenje vrstnikov. Mladostnik se lahko začne spraševati, kako ga vidijo drugi in ali je sprejet v svoji skupini. Mnenje prijateljev in drugih pripelje do primerjanja z drugimi osebami, tako poznanimi kot tudi nepoznanimi. Danes del tega poteka tudi na družbenih omrežjih.

Samozavest je zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Posameznik je lahko na nekem področju zelo samozavesten, na drugem pa manj. Na primer, mladostniki smo lahko zelo samozavestni pri športu, vendar manj samozavestni pri nastopanju pred razredom. Samozavest ima zelo pomembno vlogo pri oblikovanju samopodobe. Ta vključuje mladostnikovo predstavo o lastnem videzu, sposobnostih, značaju in odnosih z drugimi. Samopodoba in samozavest sta lahko povezani. Če ima posameznik o sebi pozitivno predstavo, se lahko lažje sooča z izzivi in neuspehi. Če pa ima o sebi zelo negativno mnenje, lahko hitro začne dvomiti vase.

Na samopodobo imajo zelo močan vpliv tudi družbena omrežja, na katerih komuniciramo ter objavljamo in spremljamo različne vsebine. Večina mladostnikov danes uporablja Instagram, TikTok, Snapchat in YouTube.

Če pogledamo vsako aplikacijo posebej: Instagram je predvsem usmerjen v fotografije, videoposnetke in zgodbe vplivnežev, TikTok temelji predvsem na kratkih videoposnetkih, Snapchat omogoča hitro komuniciranje in pošiljanje slik, YouTube pa je namenjen predvsem gledanju in objavljanju videoposnetkov ter poslušanju glasbe. Kljub razlikam imajo vsa ta omrežja skupno lastnost: uporabniki lahko ves čas spremljamo druge ljudi in njihove vsebine, kar pomeni, da smo lahko dnevno izpostavljeni zelo velikemu številu informacij in podobam drugih ljudi.

Mladostniki družbena omrežja uporabljamo iz različnih razlogov. Mnogokrat je razlog za uporabo komunikacija s prijatelji. Drugi pomemben razlog je zabava: gledanje kratkih videoposnetkov, poslušanje glasbe in druge vsebine, ki omogočajo hitro zapolnitev prostega časa. Mladi tudi spremljamo ljudi, ki nas zanimajo. To so lahko športniki, glasbeniki, igralci ali vplivneži.

Zelo pomemben je tudi čas, preživet na družbenih omrežjih. Nekateri jih uporabljamo samo nekaj minut na dan, drugi pa tudi po več ur. Poleg tega je pomembno tudi, kaj posamezniki na njih počnemo. Če družbena omrežja uporablja predvsem za komunikacijo s prijatelji, je lahko naša izkušnja drugačna od izkušnje nekoga, ki več ur spremlja fotografije drugih ljudi in gleda kratke videoposnetke bogatih vplivnežev.

Uporaba družbenih omrežij pa pripelje tudi do primerjanja z drugimi. Posamezniki se lahko primerjamo z drugimi glede videza, sposobnosti, uspeha, športa, šolskih rezultatov ali družbenega položaja. Družbena omrežja omogočajo veliko več priložnosti za takšno primerjanje. Mladostniki lahko na primer vidimo fotografijo vrstnika z dopusta, uspeh športnika, nov avto, popoln videz vplivneža ali veliko število prijateljev. Pri tem pogosto vidimo samo najboljši del življenja druge osebe. Težava lahko nastane, ko posamezniki svoje vsakdanje življenje primerjamo z najboljšimi trenutki drugih ljudi. V primeru, da se to primerjanje ponavlja, lahko dobimo občutek, da z našim življenjem nekaj ni v redu. To lahko negativno vpliva tudi na naše zadovoljstvo s samim seboj. Raziskave na Instagramu kažejo, da je socialno primerjanje povezano tudi s samospoštovanjem in telesnim vrednotenjem, zato je takšno primerjanje pomemben vidik pri razumevanju samopodobe mladostnikov (Taylor & Armes, 2024).

Vplivneži so osebe z veliko sledilci in lahko vplivajo na mnenja, vedenje in nakupne odločitve svojih sledilcev. Mladostniki spremljamo različne vplivneže, ki objavljajo vsebine o športu, modi, potovanjih, prehrani, lepoti, zabavi in drugih področjih. Problem lahko nastane, kadar njihove objave dojemamo kot popolnoma realen prikaz njihovega življenja. V resnici so objave pogosto skrbno izbrane. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi filtri, urejanje fotografij in različni načini izboljševanja videza. Mladostniki se lahko zaradi tega začnemo primerjati z idealizirano podobo druge osebe. To je lahko še posebej pomembno pri primerjanju telesnega videza. (Fioravanti et al., 2022)

Raziskave o vplivnežih pri mladostnikih poudarjajo, da je njihov vpliv treba razumeti v širšem kontekstu zdravja, samopodobe in vsakodnevnih navad mladih (Engel et al., 2024).

Pri raziskovanju družbenih omrežij pa je pomembno, da ne izpostavimo samo negativnih strani, saj imajo lahko tudi veliko pozitivnih učinkov. Omogočajo ohranjanje stikov s prijatelji in družino, tudi če ljudje živimo daleč narazen. Mladostniki lahko prek njih najdemo ljudi s podobnimi interesi. To je lahko pomembno predvsem za posameznike, ki imajo občutek, da jih ljudje v njihovem okolju ne razumejo. Tudi sistematični pregledi opozarjajo, da so učinki odvisni od vrste uporabe, konteksta in značilnosti uporabnika, zato enostavna trditev, da je vsaka uporaba družbenih omrežij škodljiva, ni ustrezna (Khalaf et al., 2023; Piccerillo & Digennaro, 2024).

Tu lahko najdemo tudi vir informacij. Lahko spremljamo šport, znanost, glasbo, zgodovino ali katero koli drugo področje, ki nas zanima. Pomembna je tudi možnost izražanja samega sebe. Uporabniki lahko objavljamo fotografije, videoposnetke, glasbo, umetniška dela in druge vsebine. Zato ni mogoče reči, da so družbena omrežja sama po sebi dobra ali slaba. Pomemben je predvsem način njihove uporabe.

Poleg pozitivnih strani imajo družbena omrežja tudi določena tveganja. Eno izmed njih je prekomerna uporaba. Če mladostniki na njih preživimo velik del dneva, nam lahko ostane manj časa za spanje, šolo, šport, družino in druženje v živo. Drugo tveganje je spletno nasilje. Negativni komentarji, žaljenje ali izključevanje lahko pri posamezniku povzročijo neprijetna čustva. Naslednji problem je lahko primerjanje z drugimi. Kot že omenjeno, mladostniki pogosto vidimo samo najboljše trenutke drugih ljudi. Pomemben je tudi pritisk, povezan s pridobivanjem všečkov in sledilcev. Nekateri uporabniki lahko svojo vrednost začnemo povezovati s številom všečkov, ogledov ali komentarjev. Če objava ne doseže pričakovanega odziva, se lahko posameznik počuti neuspešnega. (Vincente-Benito & Ramírez-Durán, 2023)

Povezanost med družbenimi omrežji in samozavestjo je zapletena. Na samozavest ne vpliva samo uporaba družbenih omrežij, ampak tudi družina, prijatelji, šola, šport, osebne izkušnje in številni drugi dejavniki, zato v raziskavi nismo poskušali dokazovati, da družbena omrežja neposredno povzročajo nižjo samozavest. Zanimalo me je predvsem, ali med določenimi načini uporabe družbenih omrežij in samozavestjo obstaja povezava. Posebej pomembna je bila primerjava med časom uporabe in načinom uporabe. V primeru ugotovitve, da mladostniki, ki družbena omrežja uporabljamo več časa, nimamo bistveno nižje samozavesti, medtem ko imajo tisti, ki se pogosto primerjajo z drugimi, nižjo samozavest, bi to pomenilo, da je lahko pomembnejši način uporabe kot sama količina časa. Prav to vprašanje smo želeli preveriti z našo raziskavo.

Dosedanje raziskave kažejo, da je pri razumevanju vpliva družbenih omrežij pomembno razlikovati med samo količino uporabe in načinom uporabe. Sistematični pregled Piccerillo in Digennaro (2024) je pokazal, da je problematična uporaba družbenih omrežij povezana z nižjo samozavestjo mladostnikov, hkrati pa opozarja, da na odnos med uporabo omrežij in psihološkim počutjem vplivajo tudi čustvena regulacija, empatija in druge osebne značilnosti (Piccerillo & Digennaro, 2024).

Pomembno je tudi, da družbenih omrežij ne obravnavamo kot enotnega pojava. Avci, Baams in Kretschmer (2025) v sistematičnem pregledu ugotavljajo, da sta za razvoj identitete pomembnejša kakovost in značilnost sodelovanja na družbenih omrežjih kot zgolj količina časa. Avtentično izražanje sebe je bilo povezano z jasnejšo samopodobo, medtem ko idealizirano predstavljanje sebe ni imelo enakih učinkov (Avci, Baams & Kretschmer, 2025).

Podobno ugotavljajo tudi Burnell idr. (2024), ki so pri 94 mladostnikih spremljali socialno primerjanje v vsakdanjem okolju. Ugotovili so, da je bilo primerjanje navzgor povezano s slabšim trenutnim vrednotenjem sebe, medtem ko je bilo primerjanje navzdol povezano z boljšim vrednotenjem sebe. To kaže, da ni vsako primerjanje enako in da je pomembna tudi smer primerjanja (Burnell et al., 2024).

Tudi slovenske raziskave kažejo, da je povezava med družbenimi omrežji in samopodobo pri mladostnikih pomembna. Kordič (2022) je v diplomski nalogi preučevala vpliv družbenih omrežij na samopodobo mladostnikov ter posebno pozornost namenila pozitivni in negativni samopodobi ter vplivu vplivnežev. Felluga (2023) je poudarila pomen zdrave uporabe družbenih omrežij in opozorila na možnost negativnega vpliva njihove uporabe na samopodobo mladostnikov.

Pečjak in Progar (2021) sta pri 336 učencih 8. in 9. razreda proučevali povezavo med spletnimi in nespletnimi prijateljstvi, socialno sprejetostjo ter socialno in čustveno samopodobo. Njune ugotovitve so pomembne tudi za našo raziskavo, saj kažejo, da spletnih odnosov ne moremo obravnavati ločeno od odnosov v živo. Dober del uporabe družbenih omrežij je lahko povezan s povezovanjem in socialno podporo, zato je pomembno, da pri razlagi rezultatov upoštevamo tako pozitivne kot negativne vidike.

Doberšek (2024) je v raziskavi različnih starostnih skupin mladostnikov prav tako ugotovila negativne učinke družbenih omrežij na samopodobo. Njeni rezultati dodatno podpirajo našo ugotovitev, da je pri razumevanju samopodobe pomembno upoštevati vsebino in način uporabe, ne samo časa, ki ga preživimo na omrežjih.

RAZISKAVA VPLIVA DRUŽBENIH OMREŽIJ NA SAMOZAVEST MLADOSTNIKOV

V empiričnem delu smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega spletnega vprašalnika, ki je bil namenjen mladostnikom in je vseboval vprašanja o njihovi uporabi družbenih omrežij, primerjanju z drugimi, spremljanju vplivnežev, negativnih izkušnjah ter samozavesti. Večina vprašanj je bila oblikovana tako, da so anketiranci izbrali enega od ponujenih odgovorov. Pri nekaterih vprašanjih je bila uporabljena petstopenjska lestvica.

V raziskavi sta sodelovala 102 mladostnika. Anketiranci so bili stari od 12 do 19 let. Med sodelujočimi je bilo 64 fantov in 38 deklet. Anketa je bila anonimna in prostovoljna. Pri raziskavi nismo zbirali podatkov, s katerimi bi bilo mogoče posameznega anketiranca osebno prepoznati. Ker je bil vzorec relativno majhen, rezultatov nismo mogli posplošiti na vse mladostnike. Rezultati predstavljajo predvsem mnenja in izkušnje sodelujočih mladostnikov.

Za zbiranje podatkov smo pripravili spletni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz več vsebinskih sklopov.

V prvem sklopu so bila vprašanja o osnovnih podatkih anketirancev. V drugem sklopu smo preverjali uporabo družbenih omrežij. Zanimalo nas je, koliko časa jih mladostniki uporabljamo, katera omrežja najpogosteje uporabljamo in zakaj jih uporabljamo. Tretji sklop se je nanašal na primerjanje z drugimi uporabniki, četrti pa je preverjal vpliv vsebin na zadovoljstvo z lastnim videzom in negativne izkušnje. Zadnji sklop je bil namenjen ocenjevanju samozavesti. Za ocenjevanje nekaterih trditev smo uporabili petstopenjsko lestvico, pri kateri je vrednost 1 pomenila »sploh ne drži«, vrednost 5 pa »popolnoma drži«.

Anketni vprašalnik smo razdelili med mladostnike prek sošolcev in družbenih omrežij. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Anketiranci so bili pred začetkom obveščeni, da bodo rezultati uporabljeni izključno za namen raziskovalne naloge. Zbiranje podatkov je potekalo v obdobju od začetka marca do sredine junija 2026. Po končanem zbiranju smo podatke uredili in pripravili za statistično analizo.

Pri vprašanjih, ki so uporabljala pet stopenjsko lestvico (1 – sploh ne drži, 5 – popolnoma drži), smo izračunali tudi povprečne vrednosti. Za oceno samozavesti smo odgovore na izbrane trditve združil v skupni indeks samozavesti. Pri negativno oblikovanih trditvah, na primer »Pogosto dvomim vase«, je bilo treba vrednosti obrniti, da je višja skupna vrednost vedno pomenila višjo samozavest. Za ugotavljanje povezanosti med posameznimi spremenljivkami smo uporabili korelacijsko analizo. Pri tem je pomembno poudariti, da korelacija sama po sebi ne dokazuje vzročnosti. Če bi na primer ugotovil povezavo med večjo uporabo družbenih omrežij in nižjo samozavestjo, iz tega še ne bi mogli zaključiti, da družbena omrežja neposredno povzročajo nižjo samozavest.

REZULTATI RAZISKAVE

V raziskavi sta sodelovala 102 mladostnika. Od tega je bilo 64 fantov, kar predstavlja 62,7 %, in 38 deklet, kar predstavlja 37,3 %. Največ anketirancev je bilo starih 16 let.

Iz rezultatov je razvidno, da je bil vzorec sestavljen predvsem iz 14-, 15- in 16-letnikov. To je pomembno upoštevati pri interpretaciji rezultatov, saj vzorec ni predstavljal vseh starostnih skupin enakomerno. Pri vprašanju o času, ki ga mladostniki dnevno preživimo na družbenih omrežjih, je največ anketirancev izbralo odgovor 3–4 ure. 6 % anketirancev družbena omrežja uporablja manj kot eno uro dnevno, 12 % eno do dve uri, 10 % dve do tri ure, 58 % tri do štiri ure, medtem ko jih 14 % uporablja več kot štiri ure dnevno (delež v odstotkih je zaokrožen).

Rezultati kažejo, da so družbena omrežja pomemben del vsakdanjega življenja anketiranih mladostnikov. Večina jih uporablja vsak dan in pri velikem delu anketirancev uporaba traja več kot tri ure dnevno. Najpogosteje uporabljeno družbeno omrežje je bilo TikTok, ki ga je kot najpogosteje uporabljeno navedlo 50 anketirancev. Sledili so Snapchat (26), Instagram (14) in YouTube (12). Eden izmed pomembnejših delov raziskave je bilo preverjanje, kako pogosto se mladostniki na družbenih omrežjih primerjamo z drugimi. Pri trditvi »Na družbenih omrežjih se pogosto primerjam z drugimi« je 78 anketirancev odgovorilo pritrdilno. Rezultati kažejo, da se nas večina mladostnikov pogosto primerja z drugimi. Posebej zanimivo je bilo vprašanje o primerjanju videza. Pri trditvi »Zaradi družbenih omrežij sem včasih nezadovoljen/a s svojim videzom« je 72 anketirancev odgovorilo pritrdilno. To kaže, da lahko družbena omrežja pri delu mladostnikov vplivajo na način, kako dojemajo svoj videz. V nadaljevanju smo preverjali, ali vsebine drugih uporabnikov vplivajo na mnenje anketirancev o samih sebi. Pri trditvi »Objave drugih ljudi vplivajo na moje mnenje o sebi« je največ anketirancev odgovorilo s 4 (1 – ne vpliva, 5 – močno vpliva). Pri spremljanju vplivnežev je 10 anketirancev navedlo, da vplivneže spremlja pogosto oziroma zelo pogosto. Med njimi je bilo 74 takšnih, ki so navedli, da so bili zaradi vsebin na družbenih omrežjih kdaj nezadovoljni s svojim videzom. Rezultat lahko kaže na povezavo med spremljanjem določenih vsebin in zadovoljstvom z lastnim videzom, vendar zaradi majhnega vzorca tega ne moremo zanesljivo posplošiti na vse mladostnike. Samozavest smo preverjali z več trditvami. Prvo vprašanje je bilo, ali družbena omrežja vplivajo na samozavest mladih. 86 % anketiranih je odgovorilo, da se z uporabo družbenih omrežij njihova samozavest znižuje. Največ mladostnikov je odgovorilo, da na njihovo samozavest najslabše vpliva primerjanje z drugimi. Najmanj pa jih je odgovorilo, da se njihova samozavest znižuje pri gledanju zabavnih kratkih videoposnetkov. Rezultati kažejo, da je bila samozavest anketiranih mladostnikov na splošno razmeroma visoka.

PREVERJANJE HIPOTEZ

V nadaljevanju smo preverjali vse zastavljene hipoteze in na podlagi rezultatov ankete ugotavljali, ali so bile podprte:

Hipoteza 1: Predvidevali smo, da je večja količina časa, ki ga mladostniki dnevno preživijo na družbenih omrežjih, povezana z nižjo stopnjo samozavesti. Pri preverjanju hipoteze smo primerjali čas uporabe družbenih omrežij z indeksom samozavesti. Povprečna samozavest skupine, ki družbena omrežja uporablja 3–4 ure, je znašala 2,5, medtem ko je pri skupini, ki jih uporablja 1–2 uri, znašala 4. Na podlagi rezultatov je bila hipoteza potrjena.

Hipoteza H2: Predvidevali smo, da je pogostejše primerjanje z drugimi uporabniki družbenih omrežij povezano z nižjo stopnjo samozavesti. Pri preverjanju hipoteze smo primerjali rezultat vprašanj o primerjanju z indeksom samozavesti. Ugotovili smo, da je bila povezava zelo očitna, saj je večina anketiranih odgovorila, da se njihova samozavest najbolj zniža, ko se primerjajo z drugimi. Na podlagi rezultatov je bila hipoteza podprta.

Hipoteza H3: Predvidevali smo, da je pogostejše spremljanje vplivnežev povezano z večjim nezadovoljstvom mladostnikov z lastnim videzom. Rezultati ankete so pokazali, da mladostniki bolj nezadovoljni s svojim videzom, če spremljamo vplivneže, vendar spremljanje vplivnežev nima tako velikega vpliva na samozavest kot primerjanje z drugimi. Pri skupini, ki vplivneže spremlja pogosto, je bila povprečna vrednost zadovoljstva z videzom 3,6, pri skupini, ki jih spremlja redko, pa 4,2. Hipoteza je bila potrjena.

Hipoteza H4: Predvidevali smo, da imamo mladostniki, ki pogosteje doživljamo negativne izkušnje na družbenih omrežjih, nižjo stopnjo samozavesti. Rezultati kažejo, da je že vsak od anketiranih doživel slabo izkušnjo na družbenih omrežjih in da so se ob tem počutili neprijetno oziroma se jim je znižala samozavest. Pri mladostnikih z več negativnimi izkušnjami je bila povprečna vrednost samozavesti 3,1, pri drugih pa 3,9. Hipoteza je bila potrjena.

Hipoteza H5: Predvidevali smo, da je namen uporabe družbenih omrežij močneje povezan s samozavestjo kot sama količina časa, preživetega na družbenih omrežjih. Pri primerjanju časa uporabe in namena uporabe smo ugotovili, da namen uporabe mnogo bolj vpliva na samozavest kot čas uporabe. Nekateri anketirani mladostniki so odgovorili, da so na telefonu 3–4 ure in večino tega časa preživijo ob gledanju zabavnih vsebin, nekateri pa, da uporabljajo telefon 1–2 uri na dan, vendar ta čas preživijo ob primerjanju z drugimi in del časa namenijo spremljanju vplivnežev. Razlika v samozavesti med omenjenima dvema vrstama anketirancev je bila velika. Prvi so v povprečju odgovorili s 4, medtem ko so tisti, ki so bili na telefonu le do 2 uri ter so se primerjali z drugimi in spremljali vplivneže, odgovorili z 2,7. Na podlagi tega je bila hipoteza podprta.

RAZPRAVA

Namen raziskave je bil ugotoviti, kako je uporaba družbenih omrežij povezana s samozavestjo mladostnikov. Rezultati so pokazali, da je bilo za samozavest pomembno predvsem, za katere namene so anketirani mladostniki uporabljali družbena omrežja, ne le, koliko časa so jih uporabljali. Kljub vsemu pa vsaka uporaba družbenih omrežij ni nujno povezana z nižjo samozavestjo mladostnikov. Ena izmed pomembnejših ugotovitev raziskave je bila prav zgoraj omenjena ugotovitev. Po podprti hipotezi 5 lahko sklepamo, da dve osebi, ki na družbenih omrežjih preživita enako časa, nimata nujno enakih izkušenj. Na primer, ena oseba lahko večino časa uporablja družbena omrežja za pogovor s prijatelji, druga pa predvsem za spremljanje vplivnežev in primerjanje svojega videza z drugimi. Čeprav je čas uporabe enak, je lahko njun odnos do družbenih omrežij precej drugačen. Pomembna ugotovitev je bila tudi, da je primerjanje videza zelo negativno vplivalo na mladostnikovo samozavest. Videz je pri mladostnikih pomembna tema, saj se v obdobju odraščanja telo hitro spreminja. Če mladostniki poleg tega pogosto izpostavljeni idealiziranim podobam na družbenih omrežjih, lahko pride do primerjanja. Po drugi strani pa rezultatov ne smemo razlagati preveč enostransko. Družbena omrežja niso edini dejavnik, ki vpliva na samozavest. Pomembni so tudi odnosi s starši, prijatelji, šolski uspeh, šport, osebne izkušnje in številni drugi dejavniki.

Prav tako ni mogoče samo na podlagi ankete dokazati, da družbena omrežja povzročajo nižjo samozavest. Možno je tudi obratno – mladostniki z nižjo samozavestjo lahko družbena omrežja uporabljamo pogosteje družbena omrežja ali se pogosteje primerjamo z drugimi. Zato je pravilneje govoriti o povezanosti med spremenljivkami in ne o neposrednem vzroku in posledici.

OMEJITVE RAZISKAVE

Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati nekaj omejitev. Prva omejitev je velikost vzorca. V raziskavi je sodelovalo 102 mladostnika, zato rezultatov ni mogoče posplošiti na vse mladostnike v Sloveniji. Druga omejitev je način izbire anketirancev. Vzorec je priložnosten, kar pomeni, da ni nujno predstavljal celotne populacije mladostnikov. Tretja omejitev je, da podatki temeljijo na samooceni. Anketiranci so sami ocenili, koliko časa uporabljajo družbena omrežja in kako samozavestni so. Njihovi odgovori zato niso nujno popolnoma objektivni. Pri nekaterih vprašanjih lahko pride tudi do tega, da anketiranci ne želijo popolnoma iskreno odgovoriti, predvsem pri vprašanjih, povezanih s samozavestjo in osebnimi občutki. Pomembna omejitev je tudi čas raziskave. Ker gre za raziskavo v določenem trenutku, ne moremo ugotoviti, kako se bo samozavest posameznika spreminjala skozi daljše obdobje. Kljub omejitvam lahko raziskava pokaže zanimive povezave in predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje.

ZAKLJUČEK

V raziskovalni nalogi smo preučevali povezanost uporabe družbenih omrežij s samozavestjo mladostnikov. Za temo smo se odločili, ker so družbena omrežja pomemben del vsakdanjega življenja mladih in ker se na njih srečujemo z zelo različnimi vsebinami, odnosi ter oblikami primerjanja. Zanimalo nas je predvsem, ali je samozavest bolj povezana s časom uporabe ali z načinom uporabe družbenih omrežij.

Na podlagi teoretičnega dela smo oblikovali pet hipotez in raziskavo izvedli z anonimnim spletnim vprašalnikom. V raziskavi sta sodelovala 102 mladostnika, stara od 12 do 19 let. Ugotovili smo, da največ anketiranih družbena omrežja uporablja tri do štiri ure dnevno, najpogosteje pa uporabljajo TikTok. Pomemben rezultat je bil tudi, da se je 78 anketiranih pogosto primerjalo z drugimi, 72 pa jih je navedlo, da so bili zaradi družbenih omrežij že nezadovoljni s svojim videzom.

Pri preverjanju hipotez smo ugotovili, da so bile vse hipoteze podprte. Več časa, preživetega na družbenih omrežjih, je bilo povezano z nižjo samozavestjo. Še izrazitejša je bila povezanost med socialnim primerjanjem in samozavestjo. Pogostejše spremljanje vplivnežev je bilo povezano z večjim nezadovoljstvom z videzom, več negativnih izkušenj na družbenih omrežjih pa z nižjo samozavestjo. Najpomembnejši rezultat naše raziskave je bila ugotovitev, da način uporabe družbenih omrežij lahko pomeni pomembnejši dejavnik kot sama količina časa, ki ga na njih preživimo.

Naši rezultati se v pomembnih delih ujemajo z že izvedenimi raziskavami. Piccerillo in Digennaro (2024) sta v sistematičnem pregledu ugotovila povezavo med problematično uporabo družbenih omrežij in nižjo samozavestjo mladostnikov, Burnell idr. (2024) pa so pokazali, da je primerjanje navzgor povezano s slabšim trenutnim vrednotenjem sebe. Tudi Fioravanti idr. (2022) ter Vincente-Benito in del Valle Ramírez-Durán (2023) opozarjajo na povezavo med izpostavljenostjo idealiziranim podobam, nezadovoljstvom s telesnim videzom in slabšim počutjem. Naša ugotovitev, da je način uporabe pomembnejši od samega časa, je skladna tudi s pregledom Avci, Baams in Kretschmer (2025), ki poudarja pomen kakovosti in značilnosti uporabe pri razvoju identitete.

Podobne ugotovitve najdemo tudi v slovenskem raziskovalnem prostoru. Kordič (2022), Felluga (2023) in Doberšek (2024) so v svojih raziskavah obravnavale povezanost družbenih omrežij s samopodobo mladostnikov in izpostavile negativne učinke določenih oblik uporabe. Pečjak in Progar (2021) pa sta opozorili na pomen spletnih in nespletnih odnosov ter socialne sprejetosti. S tem naša raziskava dopolnjuje obstoječe ugotovitve, saj smo poleg splošne uporabe posebej primerjali čas uporabe, socialno primerjanje, spremljanje vplivnežev in negativne izkušnje.

Pri razlagi rezultatov moramo upoštevati omejitve raziskave. Naš vzorec je bil priložnosten in je vključeval 102 mladostnika, zato rezultatov ne moremo posplošiti na vse mladostnike v Sloveniji. Poleg tega so podatki temeljili na samooceni, raziskava pa je bila izvedena v enem časovnem obdobju. Zaradi takšne zasnove ne moremo dokazati vzročnosti. Ne moremo torej trditi, da družbena omrežja neposredno povzročajo nižjo samozavest; mogoče je tudi, da mladostniki z nižjo samozavestjo pogosteje uporabljajo družbena omrežja ali se pogosteje primerjajo z drugimi.

Na podlagi ugotovitev predlagamo več izboljšav za prihodnje raziskave. V prihodnje bi bilo smiselno vključiti večji in bolj reprezentativen vzorec mladostnikov iz različnih slovenskih okolij, bolj enakomerno vključiti različne starostne skupine in primerjati rezultate glede na spol. Koristno bi bilo uporabiti tudi preverjene psihološke lestvice samozavesti ter podatke o dejanskem času uporabe, ne samo samoocene. Še bolj zanesljive rezultate bi lahko dobili z vzdolžno raziskavo, v kateri bi iste mladostnike spremljali daljše obdobje.

Za nadaljnje raziskovanje bi bilo zanimivo podrobneje primerjati različne načine uporabe družbenih omrežij. Preverili bi lahko, ali se samozavest razlikuje med mladostniki, ki omrežja uporabljajo predvsem za komunikacijo, zabavo, izobraževanje, ustvarjanje vsebin ali spremljanje vplivnežev. Zanimiva bi bila tudi primerjava mladostnikov, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, z mladostniki, ki se s športom ne ukvarjajo, saj bi tako lahko ugotovili, ali šport predstavlja zaščitni dejavnik.

Naša raziskava je lahko zanimiva predvsem za učitelje, šolske svetovalne delavce, starše, mladinske delavce in druge strokovne delavce, ki se pri svojem delu srečujejo z mladostniki. Koristna je tudi za same mladostnike, saj opozarja, da ni pomembno samo, koliko časa preživimo na družbenih omrežjih, ampak predvsem, kaj tam počnemo in kako vsebine vplivajo na naše doživljanje sebe.

Stroki želimo z raziskavo sporočiti predvsem to, da pri obravnavi uporabe družbenih omrežij ni dovolj, da spremljamo samo število ur uporabe. Naši rezultati kažejo, da moramo več pozornosti nameniti socialnemu primerjanju, idealiziranim podobam, spremljanju vplivnežev in negativnim spletnim izkušnjam. To lahko pripomore k bolj ciljno usmerjeni preventivi in digitalnemu opismenjevanju mladostnikov. Namesto splošnega sporočila, naj mladostniki družbena omrežja uporabljajo manj, bi bilo smiselneje razvijati strategije za bolj premišljeno, kritično in zdravo uporabo.

Na koncu lahko sklenemo, da družbena omrežja sama po sebi niso niti izključno škodljiva niti izključno koristna. Njihov pomen je odvisen od vsebine, namena uporabe, načina vključevanja v spletne odnose in značilnosti posameznika. Naša raziskava potrjuje, da je samozavest mladostnikov povezana z več dejavniki, med katerimi ima pomembno mesto tudi način uporabe družbenih omrežij. Zavedanje, da objave pogosto prikazujejo le izbran in idealiziran del življenja, ter razvijanje kritičnega odnosa do spletnih vsebin sta zato pomembna koraka k bolj zdravi uporabi družbenih omrežij.

LITERATURA IN VIRI

Avci, H., Baams, L., & Kretschmer, T. (2025). A systematic review of social media use and adolescent identity development. Adolescent Research Review, 10, 219–236.

https://doi.org/10.1007/s40894-024-00251-1. [15. 6. 2026].

Burnell, K., Trekels, J., Prinstein, M. J., & Telzer, E. H. (2024). Adolescents’ social comparison on social media: Links with momentary self-evaluations. Affective Science, 5, 295–299. https://doi.org/10.1007/s42761-024-00240-6. [20. 6. 2026].

Doberšek, M. (2024). Učinki socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov v različnih starostnih skupinah. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/203410691. [10. 5. 2026].

Engel, E., Gell, S., Heiss, R., & Karsay, K. (2024). Social media influencers and adolescents’ health: A scoping review of the research field. Social Science & Medicine, 340, 116387. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2023.116387. [12. 6. 2026].

Felluga, I. (2023). Vpliv družbenih omrežij na samopodobo mladostnikov. Diplomska naloga. Koper: Univerza na Primorskem. https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=19965&lang=slv. [18. 6. 2026].

Fioravanti, G., Bocci Benucci, S., Ceragioli, G., & Casale, S. (2022). How the exposure to beauty ideals on social networking sites influences body image: A systematic review of experimental studies. Adolescent Research Review, 7, 419–458. https://doi.org/10.1007/s40894-022-00179-4. [22. 6. 2026].

Khalaf, A. M., Alubied, A. A., Khalaf, A. M., & Rifaey, A. A. (2023). The impact of social media on the mental health of adolescents and young adults: A systematic review. Cureus, 15(8), e42990. https://doi.org/10.7759/cureus.42990. [5. 6. 2026].

Kordič, T. (2022). Vpliv socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem. https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=18962&lang=slv. [5. 6. 2026].

Pečjak, S., & Progar, N. (2021). Spletno in nespletno prijateljstvo – dve strani istega kovanca? Vzgoja in izobraževanje, 1–2/2021. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/arhiv_clankov/spletno-in-nespletno-prijateljstvo-dve-strani-istega-kovanca/. [8. 6. 2026].

Piccerillo, L., & Digennaro, S. (2024). Adolescent social media use and emotional intelligence: A systematic review. Adolescent Research Review. https://doi.org/10.1007/s40894-024-00245-z. [4. 6. 2026].

Revranche, M., Biscond, M., & Husky, M. M. (2022). Investigating the relationship between social media use and body image among adolescents: A systematic review. L’Encéphale, 48(2), 206–218. https://doi.org/10.1016/j.encep.2021.08.006. [14. 5. 2026].

Taylor, J., & Armes, G. (2024). Social comparison on Instagram, and its relationship with self-esteem and body-esteem. Discover Psychology, 4, 126. https://doi.org/10.1007/s44202-024-00241-3. [17. 6. 2026].

Vincente-Benito, I., & del Valle Ramírez-Durán, M. (2023). Influence of social media use on body image and well-being among adolescents and young adults: A systematic review. Journal of Psychosocial Nursing and Mental Health Services, 61(12), 11–18. https://doi.org/10.3928/02793695-20230524-02. [17. 6. 2026].

JAN MARTIN KIRN: VPLIV UPORABE DRUŽBENIH OMREŽIJ NA SAMOZAVEST MLADOSTNIKOV