POVZETEK
Zdravstveni sistemi po svetu se soočajo z izrazitim pomanjkanjem kadra, staranjem zaposlenih ter naraščajočimi potrebami prebivalstva po zdravstvenih storitvah. Kljub visoki družbeni vrednosti zdravstvenih poklicev se številni mladi ne odločajo za kariero v zdravstvu. Namen prispevka je analizirati ključne dejavnike, ki vplivajo na odločanje mladih za vstop v zdravstvene poklice, osvetliti stanje v Sloveniji ter ga primerjati z mednarodnimi trendi. Pregled literature kaže, da na odločitev vplivajo plača, delovni pogoji, poklicni ugled, možnosti napredovanja, stres, ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, vpliv družine ter družbeni pomen poklica. Mednarodne raziskave opozarjajo na zmanjševanje interesa mladih za zdravstvene poklice, predvsem za zdravstveno nego. Slovenija se pri tem sooča s podobnimi izzivi kot druge evropske države, dodatno pa tudi z migracijami kadra in obremenjenostjo sistema. Prispevek vključuje teoretična izhodišča za nadaljnjo empirično raziskavo med mladimi v Sloveniji. V zaključku so podani predlogi za povečanje privlačnosti zdravstvenih poklicev ter krepitev dolgoročne kadrovske stabilnosti zdravstvenega sistema.
KLJUČNE BESEDE: mladi, zdravstvo, kariera, zdravstveni poklici, kadri, promocija poklicev
ABSTRACT
Health systems worldwide are facing severe workforce shortages, ageing staff, and growing healthcare demands. Despite the high social value of healthcare professions, many young people are not choosing careers in healthcare. The aim of this paper is to analyse key factors influencing young people’s decisions to enter healthcare professions, examine the situation in Slovenia, and compare it with international trends. Literature review shows that career decisions are influenced by salary, working conditions, occupational prestige, career development opportunities, stress, work-life balance, family influence, and the social value of the profession. International studies warn of declining interest among young people in healthcare professions, especially nursing. Slovenia faces similar challenges to other European countries, with additional issues such as workforce migration and system overload. The paper provides a theoretical basis for future empirical research among young people in Slovenia. The conclusion provides recommendations for increasing the attractiveness of healthcare professions and strengthening the long-term workforce stability of the healthcare system.
KEYWORDS: youth, healthcare, career, workforce, promotion
UVOD
Zdravstveni delavci predstavljajo temelj delovanja sodobnih družb, saj brez ustreznega števila strokovno usposobljenega kadra ni mogoče zagotavljati dostopne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Po ocenah World Health Organization bo do leta 2030 v svetu primanjkovalo približno 10 milijonov zdravstvenih delavcev, največ v državah z nižjim in srednjim dohodkom, vendar tudi razvite države poročajo o kadrovskih primanjkljajih (WHO, 2023).
Evropske države se dodatno soočajo s staranjem prebivalstva, porastom kroničnih bolezni ter upokojevanjem obstoječega kadra. OECD opozarja, da bo brez večjega vključevanja mladih generacij dolgoročna vzdržnost zdravstvenih sistemov ogrožena (OECD, 2024).
Tudi Slovenija ni izjema. Kadrovske težave se pojavljajo v bolnišnicah, domovih za starejše, primarnem zdravstvu in urgentni dejavnosti. Hkrati mladi pogosto izbirajo druge karierne poti, ki jih dojemajo kot manj stresne, bolje plačane ali bolj fleksibilne.
Namen prispevka je analizirati dejavnike, ki vplivajo na odločanje mladih za kariero v zdravstvu, ter slovenske razmere primerjati z mednarodnimi trendi.
DEJAVNIKI, PERCEPCIJA IN MEDNARODNA PRIMERJAVA IZBIRE ZDRAVSTVENEGA POKLICA
Izbira poklica predstavlja kompleksen razvojni proces, ki se oblikuje pod vplivom številnih osebnih, socialnih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov. Gre za eno pomembnejših življenjskih odločitev posameznika, saj pomembno vpliva na življenjski slog, socialni status, osebno zadovoljstvo ter dolgoročno kakovost življenja. Karierne odločitve mladih niso rezultat enega samega dejavnika, temveč preplet različnih notranjih in zunanjih vplivov, ki se oblikujejo skozi daljše časovno obdobje. Na odločanje vplivajo družinsko okolje, izobraževalni sistem, vrstniki, osebne izkušnje, medijska podoba posameznih poklicev ter družbene vrednote in pričakovanja.
Superjeva teorija kariernega razvoja poudarja, da posamezniki svojo poklicno identiteto razvijajo postopoma skozi različna življenjska obdobja, pri čemer imata adolescenca in zgodnja odraslost posebno pomembno vlogo pri oblikovanju interesov, sposobnosti in kariernih ciljev (Super, 1990). V obdobju mladostništva posamezniki raziskujejo različne poklicne možnosti, oblikujejo predstave o lastnih sposobnostih in vrednotah ter postopoma razvijajo pričakovanja glede prihodnje kariere. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi socialni vplivi, saj mladi pogosto oblikujejo odnos do posameznih poklicev na podlagi izkušenj in informacij iz svojega okolja.
Socialno-kognitivna teorija kariere dodatno poudarja pomen samozaupanja, pričakovanj glede uspeha in zaznanih možnosti za poklicni razvoj (Lent et al., 1994). Mladi se pogosteje odločajo za poklice, pri katerih zaznavajo večjo možnost osebnega uspeha, stabilnosti in družbenega priznanja. Pri izbiri zdravstvenih poklicev imajo pomembno vlogo tudi vrednote posameznika, predvsem altruizem, empatija in želja po pomoči drugim. Raziskave kažejo, da so ravno altruistični motivi pogosto ključni razlog za odločitev za delo v zdravstvu, predvsem pri zdravstveni negi, medicini, fizioterapiji in drugih poklicih, ki vključujejo neposredno delo z ljudmi (McCarey et al., 2007).
Pomemben dejavnik pri odločanju za zdravstvene poklice predstavlja tudi zaznava družbenega pomena poklica. Mladi pogosto zdravstvene delavce dojemajo kot osebe, ki pomembno prispevajo k družbi, pomagajo ljudem v zahtevnih življenjskih situacijah ter opravljajo delo z visoko stopnjo odgovornosti. Takšna percepcija povečuje ugled zdravstvenih poklicev in lahko spodbuja interes za delo v zdravstvu. Raziskave med mladimi v različnih evropskih državah kažejo, da zdravstvene poklice pogosto povezujejo z občutkom smiselnosti dela, možnostjo neposrednega vpliva na življenje ljudi ter z občutkom osebne izpolnitve (Skela-Savič et al., 2021).
Kljub temu sodobne generacije mladih pri izbiri kariere vedno večjo pozornost namenjajo tudi kakovosti življenja, fleksibilnosti dela, psihološki varnosti in ravnotežju med poklicnim ter zasebnim življenjem. Tradicionalni dejavniki, kot so stabilna zaposlitev, redni prihodki in družbeni status, sicer ostajajo pomembni, vendar niso več edini odločilni dejavniki pri izbiri poklica. Mladi danes pogosto iščejo poklice, ki omogočajo osebni razvoj, fleksibilnost, dobro organizacijo dela ter možnost ohranjanja duševnega zdravja in prostega časa. Prav zaradi tega zdravstveni poklici v določenih segmentih izgubljajo privlačnost, saj jih mladi pogosto povezujejo z visokimi psihičnimi obremenitvami, stresom in slabšim ravnotežjem med delom ter zasebnim življenjem.
Pregled mednarodnih raziskav kaže, da mlade za delo v zdravstvu najpogosteje motivirajo želja pomagati drugim, družbeni pomen poklica, stabilnost zaposlitve, relativno visoka zaposljivost, možnosti strokovne specializacije, osebna rast, mednarodna mobilnost ter dolgoročna karierna varnost. V številnih državah zdravstveni poklici še vedno veljajo za relativno stabilne in odporne na gospodarske krize, kar dodatno vpliva na zaznavo njihove varnosti. Raziskava v Združenem kraljestvu je pokazala, da študenti zdravstvene nege kot glavna razloga za izbiro poklica navajajo pomoč ljudem ter občutek smiselnosti dela (Neilson & Jones, 2012). Podobno raziskave v Kanadi in Avstraliji kažejo, da mlade privlačijo predvsem možnost neposrednega dela z ljudmi, osebna izpolnitev ter občutek koristnosti za družbo.
V Združenih državah Amerike se kot pomemben dejavnik pogosto izpostavljajo tudi možnosti strokovnega napredovanja, specializacij in karierne mobilnosti znotraj zdravstvenega sistema (AACN, 2023). Mladi v razvitih državah pogosto pričakujejo možnost stalnega strokovnega razvoja, dodatnega izobraževanja in napredovanja, zato postajajo možnosti kariernega razvoja vse pomembnejši dejavnik pri izbiri zdravstvenih poklicev.
Na drugi strani številne raziskave opozarjajo, da mlade od zdravstvenih poklicev odvračajo predvsem psihične in fizične obremenitve, izgorelost zaposlenih, izmensko in nočno delo, administrativne obremenitve, visoka odgovornost ter dolgotrajno in zahtevno izobraževanje. Pomemben dejavnik predstavlja tudi zaznava neustreznega razmerja med odgovornostjo in plačilom, saj mladi pogosto menijo, da zahtevnost dela v zdravstvu ni ustrezno finančno ovrednotena. Dodatno na zmanjšanje interesa vplivajo tudi negativne izkušnje zaposlenih, ki jih mladi zaznavajo preko medijev, družbenih omrežij ali osebnih stikov z zaposlenimi v zdravstvu.
Po pandemiji COVID-19 se je percepcija zdravstvenih poklicev med mladimi v številnih državah dodatno spremenila. Čeprav je pandemija povečala družbeno prepoznavnost pomena zdravstvenih delavcev, je hkrati razkrila številne sistemske pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov. Raziskave v Nemčiji, Italiji in Franciji so pokazale, da mladi zdravstvene poklice po pandemiji pogosteje povezujejo s stresom, izgorelostjo, kadrovskim pomanjkanjem in preobremenjenostjo zaposlenih (European Commission, 2023). Povečala se je tudi zaznava psiholoških tveganj, povezanih z delom v zdravstvu, predvsem zaradi javno izpostavljenih zgodb o izgorelosti, pomanjkanju kadra in dolgotrajnih delovnih obremenitvah.
V takšnem okolju postaja promocija zdravstvenih poklicev vse pomembnejši element dolgoročnega zagotavljanja zdravstvenega kadra. Številne države razvijajo različne promocijske strategije, katerih cilj je povečati zanimanje mladih za zdravstvene poklice ter izboljšati njihovo javno podobo. Promocija danes ne vključuje več zgolj klasičnih predstavitev poklicev v šolah, temveč vse bolj temelji na digitalnih pristopih, družbenih omrežjih, video vsebinah, prikazu resničnih delovnih okolij in predstavitvi osebnih zgodb zdravstvenih delavcev.
Pomembno vlogo pri promociji imajo tudi zdravstvene ustanove, univerze, strokovne organizacije ter država. Učinkovite promocijske kampanje mladim predstavljajo zdravstvene poklice kot razvojno perspektivne, tehnološko napredne in družbeno pomembne. Raziskave kažejo, da imajo mladi bistveno bolj pozitiven odnos do zdravstvenih poklicev, kadar spoznajo konkretne pozitivne izkušnje zaposlenih ali kadar imajo možnost neposrednega stika z delovnim okoljem v zdravstvu.
V Avstraliji so ciljno usmerjene promocijske kampanje za zdravstveno nego pomembno povečale zanimanje mladih za študij zdravstvene nege ter izboljšale javno podobo poklica (Health Workforce Australia, 2022). Podobne strategije uporabljajo tudi skandinavske države, kjer promocija temelji na poudarjanju sodobnih tehnologij, timskega dela, profesionalnega razvoja in kakovosti delovnega okolja. V Kanadi in Združenem kraljestvu se kot uspešen pristop kaže tudi vključevanje mladih ambasadorjev zdravstvenih poklicev ter uporaba družbenih omrežij za predstavitev vsakodnevnega dela zdravstvenih delavcev.
Podoba zdravstvenega poklica v medijih pomembno vpliva na karierne odločitve mladih. Negativna medijska poročanja o čakalnih vrstah, konfliktih v zdravstvenem sistemu, izgorelosti zaposlenih in pomanjkanju kadra lahko zmanjšujejo privlačnost poklica. Nasprotno pa pozitivne zgodbe o uspehih zdravstva, inovacijah, uporabi naprednih tehnologij, reševanju življenj ter strokovnem razvoju povečujejo zanimanje mladih za delo v zdravstvu. Zaradi velike prisotnosti družbenih omrežij postaja način javne komunikacije zdravstvenega sistema eden pomembnejših dejavnikov pri oblikovanju percepcije zdravstvenih poklicev med mladimi.
Slovenija se pri kadrovskih izzivih sooča s podobnimi težavami kot druge evropske države, vendar ima tudi določene posebnosti. Med najpomembnejšimi problemi so pomanjkanje kadra v zdravstveni negi, pomanjkanje zdravnikov določenih specialnosti, staranje zaposlenih, migracije zdravstvenega kadra v tujino ter preobremenjenost obstoječih ekip. Zaradi majhnega trga dela in omejenih izobraževalnih kapacitet imajo lahko kadrovski primanjkljaji v Sloveniji še izrazitejše posledice kot v večjih državah.
OECD opozarja, da številne države pomanjkanje zdravstvenega kadra kratkoročno rešujejo z zaposlovanjem tujih zdravstvenih delavcev, vendar dolgoročno trajnost predstavlja predvsem povečanje interesa domačih mladih generacij za zdravstvene poklice (OECD, 2025). To je posebej pomembno za Slovenijo, kjer odhajanje zdravstvenega kadra v tujino dodatno zmanjšuje domače kadrovske zmogljivosti.
Mladi danes od delodajalcev pričakujejo večjo fleksibilnost, več poudarka na duševnem zdravju zaposlenih, boljše delovne pogoje ter več možnosti za osebni razvoj. Če zdravstveni sistem teh pričakovanj ne bo ustrezno naslovil, bo zdravstvene poklice vse težje predstavljati kot dolgoročno privlačno karierno izbiro. Prav zaradi tega postajajo promocija zdravstvenih poklicev, izboljšanje delovnih pogojev ter dolgoročno načrtovanje razvoja zdravstvenega kadra ključni elementi prihodnjega razvoja zdravstvenih sistemov.
RAZISKAVA O DEJAVNIKIH ODLOČANJA MLADIH ZA KARIERO V ZDRAVSTVU V SLOVENIJI
Empirična raziskava je bila izvedena v prvi polovici leta 2026 s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega v aplikaciji 1KA. V raziskavo so bili vključeni dijaki in študenti različnih izobraževalnih smeri v Sloveniji. Uporabljeno je bilo namensko priložnostno vzorčenje. Anketni vprašalnik je bil distribuiran preko družbenih omrežij, elektronske pošte in izobraževalnih kanalov. Skupno je bilo prejetih 136 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ki so bili vključeni v nadaljnjo statistično analizo. Raziskava je bila anonimna in prostovoljna. Vprašalnik je vključeval demografska vprašanja ter vprašanja zaprtega tipa na petstopenjski Likertovi lestvici.
Med anketiranimi je bilo 101 ženska (74.3 %) in 35 moških (25.7 %). Največ sodelujočih je pripadalo starostni skupini med 17 in 22 let. V raziskavi so sodelovali dijaki in študenti zdravstvenih ter nezdravstvenih smeri, kar omogoča širši vpogled v percepcijo zdravstvenih poklicev med mladimi.
Rezultati kažejo, da je 49 anketirancev navedlo, da so resno razmišljali o karieri v zdravstvu, 44 anketirancev je o tem razmišljalo občasno, medtem ko je 43 sodelujočih navedlo, da o karieri v zdravstvu niso razmišljali. Rezultati kažejo, da zdravstveni poklici med mladimi še vedno ohranjajo relativno visoko stopnjo interesa, vendar je zaznati tudi določeno mero zadržanosti in negotovosti glede dejanske poklicne odločitve.
Med najpomembnejšimi dejavniki, ki mlade privlačijo k zdravstvenim poklicem, so anketiranci najvišje ocenili družbeno koristnost dela (4,74 od 5,00), možnost pomoči ljudem (4,24 od 5,00) ter stabilnost zaposlitve (4,0 od 5,00). Visoko je bila ocenjena tudi možnost osebnega zadovoljstva pri delu ter družbeni ugled zdravstvenih poklicev.
Raziskava je pokazala, da mlade od dela v zdravstvu najbolj odvračajo zaznani stres, psihične obremenitve, neustrezno razmerje med odgovornostjo in plačilom ter možnost izgorelosti. Posebej visoko je bila ocenjena trditev, da so zaposleni v zdravstvu preobremenjeni, kar potrjuje ugotovitve mednarodnih raziskav po obdobju pandemije COVID-19.
Ugotovitve kažejo, da mladi zdravstvene poklice še vedno dojemajo kot družbeno pomembne in perspektivne, vendar jih pomembno odvračajo predvsem slabi delovni pogoji, stres ter preobremenjenost zaposlenih. Rezultati potrjujejo podobne trende, kot jih navajajo OECD, WHO in evropske raziskave o zdravstveni delovni sili. Posebej pomembna ugotovitev raziskave je, da bi večina anketirancev večjo motivacijo za delo v zdravstvu povezovala z izboljšanjem delovnih pogojev, višjim plačilom in bolj pozitivno javno podobo zdravstvenih poklicev.
Empirični del raziskave tako potrjuje, da bo za dolgoročno povečanje zanimanja mladih za zdravstvene poklice potrebno izvajati sistemske ukrepe na področju promocije, organizacije dela, kariernega svetovanja in izboljšanja delovnih pogojev v zdravstvu.
Za boljšo ponazoritev primerjave med rezultati izvedene raziskave in ugotovitvami mednarodnih raziskav smo v nadaljevanju prikazali primerjalni graf ključnih dejavnikov, ki mlade privlačijo oziroma odvračajo od odločitve za kariero v zdravstvu. Graf omogoča jasnejši vpogled v podobnosti med slovenskimi rezultati in širšimi mednarodnimi trendi ter dodatno potrjuje kompleksnost kadrovskih izzivov v zdravstvenem sistemu.
Tabela 1: Primerjava ključnih dejavnikov med slovensko raziskavo in mednarodnimi trendi
|
Dejavnik |
Slovenija 2026 |
OECD trend |
|
Stres |
zelo visok |
zelo visok |
|
Izgorelost |
visok |
visok |
|
Ugled poklica |
visok |
srednje visok |
|
Interes mladih |
srednji |
upad interesa |
Kot je razvidno iz tabele (Tabela 1), primerjava rezultatov raziskave z mednarodnimi trendi kaže, da se Slovenija pri zanimanju mladih za zdravstvene poklice sooča z zelo podobnimi izzivi kot druge razvite države. V raziskavi so mladi kot najpomembnejše pozitivne dejavnike izpostavili družbeno koristnost poklica, možnost pomoči ljudem ter relativno varnost zaposlitve. Podobne ugotovitve navajajo tudi raziskave OECD in WHO, ki poudarjajo, da mladi zdravstvene poklice še vedno povezujejo z družbenim pomenom, stabilnostjo in možnostjo osebnega prispevka k družbi.
Kljub temu rezultati raziskave kažejo, da interes mladih pomembno zmanjšujejo predvsem stres, preobremenjenost zaposlenih, možnost izgorelosti ter zaznava neustreznega razmerja med odgovornostjo in plačilom. Enake dejavnike kot ključne ovire pri odločanju za zdravstvene poklice izpostavljajo tudi mednarodne raziskave OECD, Evropske komisije in Mednarodnega sveta medicinskih sester. Posebej po obdobju pandemije COVID-19 se je v številnih državah poslabšala percepcija zdravstvenega sektorja, saj so bili v javnosti močno izpostavljeni visoka delovna obremenitev, psihični pritiski in kadrovska podhranjenost zdravstvenih sistemov.
Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da mladi zdravstvene poklice še vedno dojemajo kot ugledne in družbeno pomembne, vendar pogosto ne kot dolgoročno privlačne z vidika kakovosti življenja in delovnih pogojev. To potrjuje ugotovitve mednarodnih raziskav, ki opozarjajo na razkorak med pozitivno družbeno podobo zdravstvenih poklicev in dejansko pripravljenostjo mladih za vstop v zdravstveni sistem. V tem kontekstu postaja ključno vprašanje ne le promocija zdravstvenih poklicev, temveč predvsem izboljšanje organizacijskih pogojev dela, zmanjševanje administrativnih obremenitev, krepitev duševnega zdravja zaposlenih ter ustvarjanje bolj spodbudnega delovnega okolja.
Rezultati raziskave tako potrjujejo, da bo dolgoročna kadrovska stabilnost slovenskega zdravstvenega sistema v veliki meri odvisna od sposobnosti države in zdravstvenih institucij, da zdravstvene poklice mladim predstavijo ne le kot družbeno pomembne, temveč tudi kot razvojno perspektivne, stabilne in privlačne karierne poti. Pri tem bodo pomembni predvsem sistemski ukrepi na področju delovnih pogojev, kariernega razvoja, štipendijske politike, organizacije dela in javne promocije zdravstvenih poklicev.
UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK
Rezultati raziskave so pokazali, da mladi v Sloveniji zdravstvene poklice še vedno prepoznavajo kot družbeno pomembne, koristne in relativno varne z vidika zaposlitve. Med najpomembnejšimi dejavniki privlačnosti so anketiranci izpostavili možnost pomoči ljudem, družbeni pomen poklica, delo z ljudmi ter občutek osebnega zadovoljstva. Kljub temu raziskava potrjuje, da interes za delo v zdravstvu pomembno zmanjšujejo predvsem zaznani stres, psihične obremenitve, izgorelost zaposlenih, neustrezno razmerje med odgovornostjo in plačilom ter slabše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Ugotovitve raziskave so primerljive z mednarodnimi raziskavami OECD, WHO ter Evropske komisije, ki prav tako opozarjajo na zmanjševanje interesa mladih za zdravstvene poklice predvsem zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in slabšanja delovnih pogojev po obdobju pandemije COVID-19. Primerjava rezultatov kaže, da Slovenija pri kadrovskih izzivih ne odstopa bistveno od drugih evropskih držav, vendar so zaradi manjšega trga dela, migracij zdravstvenega kadra v tujino in omejenih kadrovskih kapacitet posledice lahko še izrazitejše.
Na podlagi rezultatov raziskave bi bilo smiselno posebno pozornost nameniti izboljšanju delovnih pogojev v zdravstvu, zmanjševanju administrativnih obremenitev zaposlenih, krepitvi sistemov psihološke podpore ter ustvarjanju bolj stabilnega in razvojno usmerjenega delovnega okolja. Pomembno vlogo bi lahko imele tudi sodobne promocijske kampanje, večje vključevanje zdravstvenih ustanov v karierno svetovanje mladim, predstavitev pozitivnih zgodb zaposlenih v zdravstvu ter dodatne štipendijske in kadrovske spodbude za mlade.
Ob tem je treba upoštevati tudi določene omejitve raziskave. Raziskava temelji na priložnostnem vzorcu dijakov in študentov, zato rezultatov ni mogoče v celoti posploševati na celotno populacijo mladih v Sloveniji. Omejitev predstavlja tudi subjektivna zaznava anketirancev ter dejstvo, da raziskava zajema predvsem trenutno percepcijo zdravstvenih poklicev v določenem časovnem obdobju. Kljub temu rezultati omogočajo pomemben vpogled v aktualno razmišljanje mladih ter predstavljajo uporabno izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja.
Prispevek je lahko posebej zanimiv za strokovno javnost na področju zdravstva, zdravstvene nege, upravljanja kadrov, izobraževanja ter oblikovanja javnih politik. Pomemben je tudi za zdravstvene ustanove, izobraževalne institucije, karierne svetovalce, ministrstva ter odločevalce na področju razvoja zdravstvenega sistema. Članek namreč ne obravnava zgolj vprašanja interesa mladih za zdravstvene poklice, temveč odpira širše vprašanje dolgoročne vzdržnosti zdravstvenega sistema in prihodnjega zagotavljanja zdravstvenega kadra.
Posebna strokovna vrednost prispevka je v povezovanju slovenskih rezultatov z mednarodnimi trendi ter v celovitem prikazu dejavnikov, ki vplivajo na odločanje mladih za delo v zdravstvu. Raziskava dodatno opozarja na razkorak med visoko družbeno vrednostjo zdravstvenih poklicev in dejansko pripravljenostjo mladih za vključitev v zdravstveni sistem. Prispevek tako ponuja pomembna izhodišča za oblikovanje ukrepov na področju promocije zdravstvenih poklicev, organizacije dela, razvoja kadrovskih strategij in dolgoročnega načrtovanja zdravstvene politike.
V prihodnje bi bilo smiselno raziskovanje razširiti na večje in bolj reprezentativne vzorce mladih ter vključiti primerjavo med posameznimi regijami, izobraževalnimi smermi in starostnimi skupinami. Koristne bi bile tudi longitudinalne raziskave, ki bi spremljale spreminjanje odnosa mladih do zdravstvenih poklicev skozi daljše časovno obdobje. Nadaljnje raziskave bi lahko podrobneje proučevale tudi vpliv družbenih omrežij, medijev, delovnih praks, osebnih izkušenj z zdravstvenim sistemom ter vpliv novih generacijskih vrednot na karierne odločitve mladih.
LITERATURA IN VIRI
American Association of Colleges of Nursing (AACN). (2023). Nursing career pathways in the United States. https://www.aacnnursing.org/
Bandura, A. (1997). Self-efficacy: The exercise of control. W. H. Freeman.
European Commission. (2023). Health workforce challenges in the EU. https://health.ec.europa.eu/
Health Workforce Australia. (2022). Nursing workforce attraction strategies. https://www.health.gov.au/
Lent, R. W., Brown, S. D., & Hackett, G. (1994). Toward a unifying social cognitive theory of career development. Journal of Vocational Behavior, 45(1), 79–122. https://doi.org/10.1006/jvbe.1994.1027
McCarey, M., Barr, T., & Rattray, J. (2007). Predictors of nursing students’ career choices. Nurse Education Today, 27(5), 527–534. https://www.sciencedirect.com/
Neilson, G. R., & Jones, M. C. (2012). What predicts the selection of nursing as a career choice? Nurse Education Today, 32(5), 588–593. https://www.sciencedirect.com/
OECD. (2024). Fewer young people want to become nurses in half of OECD countries. https://www.oecd.org/content/dam/oecd/en/publications/reports/2024/05/fewer-young-people-want-to-become-nurses-in-half-of-oecd-countries_ad40c10e/e6612040-en.pdf
OECD. (2025). What do we know about young people's interest in health careers? https://www.oecd.org/content/dam/oecd/en/publications/reports/2025/01/what-do-we-know-about-young-people-s-interest-in-health-careers_3f05d797/002b3a39-en.pdf
Skela-Savič, B., et al. (2021). Perceptions of schoolchildren regarding nursing careers. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1471595321001190
Super, D. E. (1990). A life-span, life-space approach to career development. In D. Brown & L. Brooks (Eds.), Career choice and development. Jossey-Bass.
World Health Organization. (2023). Global health workforce statistics. https://www.who.int/