POVZETEK
Članek opisuje naravna in sintetična prehranska dopolnila, njihove učinke in kakšen odnos imajo športniki do uporabe in delovanja prehranskih dopolnil. Prehranska dopolnila so živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano in se jih uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni in se jim ne sme pripisovati lastnosti zdravil. Ločimo jih lahko na naravna in sintetična prehranska dopolnila, ki imajo različne vplive in učinke na telo. Ti so v primeru uživanja primernih količin in uporabe s pravim namenom praviloma pozitivni. Pri športnikih spodbujajo delovanje mišic s sintezo beljakovin v mišicah, povečajo energijske zaloge in tako izboljšajo športno zmogljivost in nastop. Uporaba prehranskih dopolnil vsekakor ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano, česar pa se mnogo ljudi ne zaveda dovolj. Socialna omrežja in pritiski okolja na športnike so razlog za vse večjo popularnost in uporabo prehranskih dopolnil za maksimalno zmogljivost.
Empirični del članka predstavlja raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo športniki do naravnih in sintetičnih prehranskih dopolnil ter kateri dejavniki vplivajo na njihovo izbiro. Anketa je pokazala, da večina športnikov uporablja prehranska dopolnila za regeneracijo po vadbi, boljše počutje, dopolnjevanje prehrane, povečanje vzdržljivosti in boljšo zmogljivost. Anketiranci so dojemali naravna prehranska dopolnila kot varnejša od sintetičnih, izkazalo pa se je tudi, da včasih ljudje niso dovolj izobraženi glede učinkov in vplivov določenih prehranskih dopolnil.
Ključne besede: prehranska dopolnila, športniki, prehrana, zdravje, človeško telo
ABSTRACT
This article examines natural and synthetic dietary supplements, their physiological effects, and athletes' perceptions regarding their use and efficacy. Dietary supplements are defined as food products intended to supplement the habitual diet and are consumed in measured doses. They are not intended for the treatment or prevention of disease and should not be attributed medicinal properties. Dietary supplements may be classified as either natural or synthetic, each exhibiting distinct characteristics and physiological effects. When consumed in appropriate dosages and for evidence-based purposes, they may exert beneficial effects on health and athletic performance. In athletes, dietary supplements may enhance muscle function by promoting muscle protein synthesis, increasing energy availability, and supporting exercise performance. Nevertheless, dietary supplements should not be regarded as a substitute for a balanced and nutritionally adequate diet, despite the fact that this misconception remains prevalent among the general population. Furthermore, the increasing influence of social media, marketing strategies, and performance-related pressures has contributed to the growing popularity and widespread use of dietary supplements among athletes seeking to optimize their competitive performance.
The empirical component of this study investigated athletes' attitudes toward natural and synthetic dietary supplements and examined the factors influencing their selection and use. The findings revealed that the majority of participants reported using dietary supplements to facilitate post-exercise recovery, improve general well-being, complement their habitual diet, enhance endurance, and optimize athletic performance. Respondents generally perceived natural dietary supplements as safer than their synthetic counterparts. However, the results also indicated that knowledge regarding the efficacy, safety, and physiological effects of specific dietary supplements remains insufficient among some individuals, highlighting the need for improved evidence-based nutrition education and guidance.
Key words: food supplements, athletes, diet, health, human body
UVOD
Prehrana je v športu izrednega pomena. Za športnika je zelo pomembno, da uživa uravnoteženo, pestro prehrano, ki je prilagojena vrsti, intenzivnosti, trajanju in pogostosti vadbe oziroma športne aktivnosti. Osnovni pomen športne prehrane in tudi prehrane vsakega posameznika predstavlja potreben vnos presnovnih substratov, ki zagotavljajo energetski in hranilni vnos v pravilni količini in ob pravem času glede na presnovne potrebe posameznega športnika (Rotovnik-Kozjek et al., 2015). Za nadomeščanje oziroma dopolnjevanje določenih hranil, izboljševanje zdravja in pomoč pri regeneraciji pa se športniki pogosto zatekajo k uporabi prehranskih dopolnil, ki pa imajo predvsem pri profesionalnih športnikih ključno vlogo za doseganje želenih rezultatov. T.i. ergogena prehranska dopolnila izboljšujejo športni nastop, če se jih jemlje pred ali med športno aktivnostjo. S porastjo uporabe socialnih omrežij in aplikacij za sledenje športnemu napredku je naraslo tudi zanimanje za prehranska dopolnila in njihova uporaba pri športnikih. Porast uporabe prehranskih dopolnil je povezana tudi z oglaševanjem, ki značilno spodbuja prodajo, vključno s pogosto uporabo neodobrenih zdravstvenih trditev, vključno z navedbami, da z običajno prehrano ne zaužijemo ali ne izkoristimo vseh potrebnih hranil. Za pokrivanje potreb po hranilih je vedno prva in najboljša rešitev uravnotežena prehrana. Zavedati se moramo, da prehranska dopolnila definitivno niso nadomestilo za pestro prehrano, saj običajna živila vsebujejo hranila v najbolj optimalnih koncentracijah in kombinacijah, poleg tega vsebujejo tudi varovalne snovi, ki jih prehranska dopolnila nimajo (Blaznik, 2024). Pogosto pa se porajajo tudi dileme med uporabo naravnih in sintetičnih prehranskih dopolnil, in sicer z vidika zdravja, varnosti, cene, dostopnosti,…
Namen raziskave je predstaviti naravna in sintetična prehranska dopolnila s strokovnega vidika s pomočjo obstoječe literature in predstaviti odnos športnikov do naravnih in sintetičnih prehranskih dopolnil. V članku so predstavljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila izvedena med športno aktivnimi osebami z namenom predstaviti njihov odnos do prehranskih dopolnil.
PREHRANSKA DOPOLNILA V ŠPORTU
Prehranska dopolnila so definirana kot živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah (PISRS, 2013). Z zakonodajno opredelitvijo morajo biti prehranska dopolnila označena kot »prehranska dopolnila« in lahko vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena (PISRS, Ministrstvo za zdravje, Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013). Namenjena so torej zgolj dopolnjevanju običajne prehrane in niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni in se jim tudi ne sme pripisovati teh lastnosti. Tega pravila se pogosto ne upošteva, zlasti pri predstavitvi izdelka na spletu in prodaji »od vrat do vrat« ter oglaševanju (Gorenjske lekarne, 2024). Prehranska dopolnila niso nadomestila za uravnoteženo prehrano, lahko pa se jih uporablja v določenih primerih neuravnotežene prehrane kot npr. vitaminsko dopolnilo hrane, zlasti v zimskem in spomladanskem obdobju. Lahko se uporabljajo tudi pri povečanih potrebah organizma po vitaminih, mineralih ali oligoelementih, kot je na primer pri športnikih, nosečnicah, nekaterih obolenjih (na primer kalcij pri osteoporozi) (Gorenjske lekarne, 2024).
V športu se prehranska dopolnila pogosto uporabljajo z namenom povečanja moči in vzdržljivosti, izboljšanja učinkovitosti vadbe, hitrejšega doseganja športnih ciljev in povečanja sposobnosti prenašanja intenzivnejših treningov. Nekateri jih uporabljajo tudi za pripravo telesa na vadbo, zmanjšanje tveganja za poškodbe med treningom in hitrejše okrevanje oziroma regeneracijo po telesni aktivnosti (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024). Uporaba prehranskih dopolnil je med športniki precej pogosta, vendar je pomembno vedeti, da imajo le-ta med vsemi dejavniki, ki določajo športno uspešnost, majhno vlogo. Ker uporaba prehranskih dopolnil izpostavlja tveganje za zaužitje prepovedanih snovi (ki bi pokazale pozitiven doping test), bi morala biti analiza prednosti in slabosti del vsake razprave o uporabi prehranskih dopolnil. Delo z vrhunskimi športniki vključuje sodelovanje v visokozmogljivi kulturi, kjer se uspešnost meri z rezultati in kjer šteje vsaka majhna izboljšava. Če osnovne etične smernice glede prehranskih dopolnil in dopinga niso jasno sporočene, se lahko športniki počutijo spodbujene k sprejemanju tveganih odločitev, da bi dali prednost uspešnosti. Potreben je pogovor o medicinskih, fizioloških, kulturnih in etičnih vprašanjih, da se zagotovi, da ima športnik informacije, potrebne za premišljeno odločitev. ( Garthe in Maughan, 2018). Prehranska dopolnila za izboljšanje zmogljivosti redno uporabljajo tekmovalni športniki in tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo s športom. Howard (2025) je za Harvard Health Publishing zapisal, da raziskave kažejo, da 75 % študentskih športnikov in skoraj 100 % bodybuilderjev uporablja vsaj en izdelek, ki naj bi izboljšal zmogljivost.
Skratka, uporaba prehranskih dopolnil je med športniki precej pogosta in popularna, saj imajo veliko pozitivnih učinkov, vendar mnogo uporabnikov ni dovolj izobraženih o dejanski sestavi in morebitnih slabostih določenih dopolnil. Veliko športnikov je tudi pod vplivom oglaševanja, družbe, trenerjev in/ ali zdravstvenih delavcev prepričanih, da je zanje uporaba prehranskih dopolnil potrebna ali celo nujna za doseganje pričakovanih rezultatov. Obstaja več razlogov za odločitev športnika za uporabo prehranskih dopolnil. Najprej je potreben razvoj strategij za odgovorno in varno uporabo prehranskih dopolnil. Razumevanje njihovega vpliva in učinkov prispeva k zmanjšanju tveganja za prekomerno in škodljivo uporabo prehranskih dopolnil ter k ločitvi športne hrane in medicinskih dopolnil (ki se uporabljajo za zdravljenje kliničnih težav) od uporabe ergogenih dopolnil, ki so namenjena predvsem izboljšanju zmogljivosti. Za vsako kategorijo dopolnil lahko obstaja več različnih motivacijskih dejavnikov; hrana in dopolnila, ki vsebujejo esencialna hranila (npr. vitamine), se uporabljajo predvsem iz zdravstvenih razlogov, pri čemer so učinki na zmogljivost manjšega pomena v primerjavi z boljšim zdravjem, medtem ko se ergogeni pripomočki uporabljajo z namenom maksimiziranja zmogljivosti. Poleg tega lahko trenerji spodbujajo pristop k prehranski izobrazbi, ki temelji na hrani, saj literatura kaže, da lahko večina športnikov pokrije svoje potrebe po hranilih z raznoliko prehrano, če je vnos energije zmeren do visok (Garthe in Maughan, 2018).
NARAVNA PREHRANSKA DOPOLNILA
Naravna prehranska dopolnila so prehranska dopolnila z rastlinskimi dodatki oziroma živila z zgoščenimi viri botaničnih pripravkov, katerih namen je dopolnitev običajne prehrane (Klemenčič, 2017). Lahko so v obliki rastlinskih izvlečkov (kurkuma, ingver, ašvaganda,…), zeliščnih pripravkov, mineralov ali elektrolitov (magnezij, natrij) iz naravnih virov. Naravna prehranska dopolnila so lahko tudi nekatera funkcionalna živila, kot so morske alge, rastlinska vlakna, semena (chia semena), naravno alkalizirajoče sadje, jagodičevje in naravni sokovi (Garthe in Maughan, 2018).
Najpogosteje uporabljena naravna prehranska dopolnila so antioksidanti (vitamin C- v citrusih, peteršilju, vitamin E- v solati, zelju), sok rdeče pese, aminokislina arginin (v oreščkih in živalskih izdelkih), kurkuma, ingver, kofein, ašvaganda, ginseng,… (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024). Vsako navedeno prehransko dopolnilo ima za športnike določen pomen in učinek ob vnosu v telo. Vsaka vadba poveča porabo kisika v telesu in povzroči oksidativni stres, kar vodi do nastajanja reaktivnih kisikovih in dušikovih spojin (tj. prostih radikalov) ter nastajanja več oksidiranih molekul v različnih tkivih, vključno z mišicami. Teoretično bi lahko prosti radikali poslabšali vadbeno zmogljivost, saj bi ovirali sposobnost mišic za proizvodnjo sile, s čimer bi pospešili poškodbe mišic in utrujenost ter povzročili vnetje in bolečino. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo antioksidante, kot sta vitamina C in E ter koencim Q10 (CoQ10), bi lahko zmanjšala nastajanje teh prostih radikalov, s čimer bi zmanjšala poškodbe in utrujenost skeletnih mišic ter spodbudila okrevanje (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024).
Sok rdeče pese je eden najbogatejših virov anorganskega nitrata v hrani, ki lahko izboljša vadbo in športno zmogljivost, predvsem s pretvorbo v dušikov oksid v telesu. Dušikova kislina, ki se pri tem tvori, poveča pretok krvi, razširitev žil v mišicah ter dovajanje kisika in hranil v skeletne mišice in zato zmanjša potrebe po energiji. Podobno deluje tudi aminokislina arginin, vendar tudi odstranjuje odpadne produkte, povezane z mišično utrujenostjo (laktat in amonijak) (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024).
Ingver in kurkuma kot prehranski dopolnili delujeta protivnetno, lahko lajšata bolečine, povezane z artritisom in podpirata delovanje imunskega sistema, vendar so študije omejene. Kot vsako prehransko dopolnilo zaužito v prevelikih količinah lahko tudi ingver in kurkuma povzročita neželene stranske učinke ali interakcije z zdravili, zato je za jemanje potreben posvet z zdravstvenim delavcem (Ajmera, 2026).
Kofein, ki ga naravno najdemo v čaju, kavi in kakavovih strokih, lahko stimulira centralni živčni sistem, mišice in druge organe, kot je srce, tako da se veže na adenozinske receptorje na celicah, s čimer blokira aktivnost adenozina, nevromodulatorja s sedativnimi lastnostmi, in s tem poveča vzburjenost, energijo, zmanjšuje utrujenost, zaznano bolečino in napor.
Ginseng je rastlina, ki se že tisočletja uporablja v kitajski, korejski, japonski in ruski medicini in se počasi uveljavlja drugje po svetu. Uporablja se za krepitev vzdržljivosti in vitalnosti, krepi imunski sistem in zmanjšuje utrujenost. (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024)
Ašvaganda je rastlina, ki nas sprošča, dviguje nivo energije, spodbuja spomin in koncentracijo. Ščiti pred stresom, anksioznostjo, znižuje previsok krvni tlak. (Špehar, 2025)
Med ljudmi velja splošno prepričanje, da pojem »naravno« pomeni bolj zdravo, okusno, manj škodljivo, okolju prijazno itd. Oznaka »naravno« na živilih in prehranskih dopolnilih nas prepričuje, da bo imela uporaba določenega izdelka na naše zdravje in telo pozitivne učinke. Porabniki pogosto menijo, da naravno pomeni varno ter da taka prehranska dopolnila vsebujejo več pomembnih in koristnih snovi (Klemenčič, 2017).
Naravna prehranska dopolnila imajo dokazano boljšo absorpcijo, saj vsebujejo hranila v obliki, ki jo telo lažje prepozna in izkoristi. Če uporabljamo zeliščne oziroma rastlinske pripravke, za katere smo sami prepričani, da so 100% naravni, je to prav tako velika prednost, saj v telo ne vnašamo umetnih snovi, barvil, arom, konzervansov. Sem spadajo npr. sok rdeče pese, pomarančni ali limonin sok (za C vitamin), ašvaganda, kurkuma, ingver ipd. naravna prehranska dopolnila imajo sinergijski učinek, kar pomeni, da hranila iz naravnih virov pogosto delujejo skupaj, kar poveča učinkovitost (Naravna dopolnila, 2025).
Pri proizvajalcih naravnih prehranskih dopolnil pa ne moremo vedno reči, da so le ta popolnoma varna in zdrava. Ker so prehranska dopolnila razvrščena kot podkategorija živil, proizvajalcem ni treba predložiti dokazov o varnosti in učinkovitosti izdelkov. Medtem ko za zdravila veljajo strogi farmacevtski predpisi, ki temeljijo na pridobitvi dovoljenja za promet pred začetkom prodaje in nadzoru končnega izdelka, proizvajalcem in distributerjem prehranskih dopolnil pred trženjem teh izdelkov ni treba pridobiti posebnih dovoljenj. To predstavlja znatno tveganje za zdravje javnosti, saj so bili v povezavi z nekaterimi prehranskimi dopolnili, ki so trenutno na trgu, zabeleženi resni neželeni učinki (Garthe in Maughan, 2018).
Uporaba izdelkov rastlinskega izvora v razvitem svetu vse bolj narašča. K temu veliko prispeva množično oglaševanje teh izdelkov in razpoložljivost informacij na svetovnem spletu. Mnogo ljudi ima tudi željo po naravnem življenjskem slogu in po tvornem vključevanju v zdravljenje ter v holističnem pojmovanju zdravja in bolezni (vera v pomembnost celovitosti telesa, razuma in duha pri ohranjanju zdravja). Številni primeri kažejo, da tudi izdelki rastlinskega izvora prinašajo tveganja. Za mnoge rastline, ki so stoletja veljale za varne, v zadnjih desetletjih odkrivajo neželene učinke, npr. toksičnost rastlin s pirolizidinskimi alkaloidi (lapuh, repuh, gabez, vrednik) za jetra, toksičnost za ledvica, kancerogenost. V zadnjih desetletjih se je povečalo zavedanje o tveganju medsebojnega delovanja izdelkov rastlinskega izvora s sinteznimi zdravili, npr. pri šentjanževki, česnu, ginku, ginsengu. Posebej pomembna pa so tveganja, povezana z neustrezno kakovostjo. Že večkrat so pri izdelkih rastlinskega izvora ugotovili vsebnost strupenih rastlin, do katere je prišlo zaradi nepravilne identifikacije uporabljenih rastlin. Pogosto izdelki rastlinskega izvora vsebujejo težke kovine, pesticide, mikroorganizme ter dodatke ponarejenih sintetičnih sestavin. Pri izdelkih z eteričnimi olji so pogoste alergijske reakcije. Do neželenih učinkov izdelkov rastlinskega izvora ali naravnih prehranskih dopolnil lahko pride tudi zaradi napačne uporabe, prevelikega odmerjanja in neupoštevanja potrebnih opozoril in previdnostnih ukrepov. Vsem tem tveganjem se je v veliki meri mogoče izogniti z zagotavljanjem kakovosti izdelkov in verodostojnimi informacijami o izdelku (JAZMP, 2021).
Naravna prehranska dopolnila so lahko odličen način za podporo zdravju, če jih izbiramo premišljeno in v skladu s svojimi potrebami. Ključnega pomena je kakovost sestavin, preverjeni viri in ustrezno odmerjanje. Pred odločitvijo za nakup in uporabo izdelkov je pomembno, da se preuči sestavo izdelka in posvetuje z nutricionistom ali zdravnikom (Naravna dopolnila, 2025).
SINTETIČNA PREHRANSKA DOPOLNILA
Sintetična prehranska dopolnila so s kemičnimi postopki izdelana v laboratoriju in posnemajo naravne vitamine in minerale. Industrijska proizvodnja sintetičnih prehranskih dopolnil pogosto omogoča večje odmerke ob nižjih proizvodnih stroških, zato so široko dostopna. Sintetična dopolnila so lahko manj biološko razpoložljiva, kar pomeni, da jih telo težje absorbira in uporabi. To lahko vodi do manjše učinkovitosti pri doseganju želenih rezultatov.
Najpogosteje uporabljena sintetična prehranska dopolnila pri športnikih so elektroliti (natrij, kalij, kalcij, magnezij), vitamini (C, D, E,…), železo, cink, aminokisline (beta alanin, arginin, betain, beta-hidroksi-beta-metilbutirat (HMB), levcin, izolevcin, valin, glutamin), kreatin, proteinski pripravki (proteinske ploščice, praški,…), energijski geli, predvadbeni pripravki, hidratacijske raztopine (izotonik) in še mnogo drugih (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024).
Elektroliti so za vsakega posameznika, še posebej pa v športu, izrednega pomena, saj so bistveni za številne biološke procese v našem telesu. Elektroliti so esencialni minerali, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja tekočin v telesu, pravilnem delovanju živčnega sistema, kontrakciji mišic ter uravnavanju krvnega tlaka in pH-vrednosti. Elektroliti, kot so natrij, kalij, kalcij, magnezij, klorid in bikarbonat, so ključni za telesne biokemijske procese, saj omogočajo prenos električnih impulzov med celicami in imajo pomembne metabolne funkcije. Natrij je temeljnega pomena za vzdrževanje ravnovesja tekočin v telesu, skrbi za normalno delovanje mišic in živcev ter pomaga uravnavati krvni tlak. Kalij podpira zdravo delovanje srca in mišic ter omogoča prenos živčnih signalov. Kalcij je nepogrešljiv za močne kosti in zobe, prav tako pa sodeluje pri strjevanju krvi in podpira delovanje mišic ter živčnega sistema. Magnezij ima pomembno vlogo v številnih procesih v telesu, vključno z uravnavanjem krvnega sladkorja in krvnega tlaka ter delovanjem mišic in živcev. Skrb za zadosten vnos vseh teh mineralov podpira širok spekter telesnih funkcij. Po športnih aktivnostih je pomembno v telo vnesti zadosti elektrolitov, saj se z znojenjem dehidriramo in smo dovzetni za izgubljanje elektrolitov (Martinc, 2024).
Železo je esencialen mineral in strukturna sestavina hemoglobina – beljakovine v eritrocitih, ki prenašajo kisik iz pljuč v tkiva – ter mioglobina, beljakovine v mišicah, ki jim zagotavlja kisik. Pomanjkanje železa poslabša sposobnost prenosa kisika in delovanje mišic ter omejuje zmožnost telesne vadbe in aktivnosti. Med škodljive posledice spadajo utrujenost in letargija, zmanjšana aerobna zmogljivost ter slabši rezultati pri zmogljivostnih preizkusih.
Uravnotežen vnos in izguba železa sta pomembna dejavnika za športnike, ki morajo biti pozorni na oba vidika. Najstnice in ženske v obdobju pred menopavzo so bolj izpostavljene tveganju za nezadosten vnos železa s prehrano v primerjavi z moškimi, saj zaradi menstruacije izgubljajo znatne količine železa, hkrati pa morda ne zaužijejo dovolj živil, bogatih z železom.
Za naše telo so zelo pomembne aminokisline. Nekatere človek proizvaja sam, nekatere pa moramo zaužiti s hrano oziroma (v primeru pomanjkanja ali želje po boljših športnih rezultatih) v obliki prehranskih dopolnil. Primer je beta alanin, ki določa hitrost sinteze karnozina – dipeptida iz histidina in beta-alanina – v skeletnih mišicah. Karnozin pomaga blažiti spremembe pH-vrednosti v mišicah, do katerih prihaja zaradi anaerobne glikolize; ta zagotavlja energijo med visoko intenzivno vadbo, vendar vodi do kopičenja vodikovih ionov, ko se mlečna kislina nabira in disociira v laktat, kar povzroča zmanjšanje sile in utrujenost- značilna bolečina v mišicah v naslednjih dneh po vadbi (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024). Ostale aminokisline, kot so levcin, izolevcin, betain, arginin in glutamin prav tako pripomorejo k večji zmogljivosti mišic, manjši utrujenosti, spodbujajo sintezo beljakovin v mišicah in povečajo proizvodnjo energije, ko potreba po kisiku presega njegovo razpoložljivost (Howard, 2025).
Kreatin je eno najbolj temeljito raziskanih in najpogosteje uporabljanih prehranskih dopolnil za izboljšanje vadbene in športne zmogljivosti. Telo ga proizvaja samo, v majhnih količinah pa ga pridobimo tudi s hrano. Pomaga pri tvorbi ATP (adenozin trifosfat, tj. primarna molekularna enota za energijo) in tako mišicam zagotavlja moč, zlasti za kratkotrajne telesne napore, ter stimulira sintezo beljakovin.
Sintetična prehranska dopolnila imajo veliko zgoraj navedenih pozitivnih učinkov, so dokazano učinkovita, če se jih jemlje v primernih količinah, predpisanih s strani zdravstvenih delavcev ali farmacevtov. Kot vsa prehranska dopolnila imajo lahko tudi prehranska dopolnila, ki se uporabljajo za izboljšanje vadbe in športne zmogljivosti, neželene učinke in lahko vplivajo na zdravila na recept in brez recepta. V nekaterih primerih so aktivne sestavine botaničnih ali drugih sestavin neznane ali strokovno neopredeljene. Poleg tega mnogi taki izdelki vsebujejo več sestavin, ki niso bile ustrezno preizkušene v kombinaciji druga z drugo. Ljudje, ki jih zanima jemanje prehranskih dopolnil za izboljšanje vadbe in športne zmogljivosti, se morajo o uporabi teh izdelkov pogovoriti s svojim zdravstvenim delavcem (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024). Ker so sintetična dopolnila pogosto zasnovana, da vsebujejo zelo visoke ravni posameznih vitaminov in mineralov, obstaja tveganje za predoziranje, vendar po drugi strani z natančnimi odmerki in znanimi vsebnostmi vitaminov, mineralov in ostalih standardiziranih sestavin lažje predvidimo rezultate kot pri naravnih prehranskih dopolnilih. Neželeni stranski učinki sintetičnih dopolnil so lahko preobremenitev ledvic in jeter, manjša kostna gostota, glavobol, omotica, slabost (Okorn, 2024).
Vsebujejo lahko neželene in nepotrebne dodatke ali polnila (rafiniran sladkor, gluten, derivate premoga, katrana ipd.), ki jih v naravnih izdelkih ni. Neželeni dodatki povzročajo neravnovesje hranil in škodujejo našemu telesu. Praviloma so sintetična dopolnila cenejša od ekoloških prehranskih dopolnil, in sicer so kot hitra prehrana v svetu prehrane: priročna, vendar daleč od polnovrednih dobrot pravih hranil (Okorn, 2024).
Previdnost pri uporabi elektrolitov je nujna, še posebej pri starejših in bolnikih s kroničnimi boleznimi. Pretirano nadomeščanje elektrolitov, zlasti brez nadzora, lahko privede do hipernatremije, to je previsoke ravni natrija, hiperkalemije, to je previsoke ravni kalija, ali hiperkalciemije oziroma previsoke ravni kalcija, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave, vključno z motnjami srčnega ritma, visokim krvnim tlakom, ledvičnimi kamni in celo srčnim zastojem (Martinc, 2024).
Različne študije so pokazale, da so energijski geli, energijske ploščice in športni napitki enako hitri in učinkoviti pri oskrbi mišic z ogljikovimi hidrati. Zato lahko vsakdo izbira oziroma kombinira izdelke glede na lastne želje in praktičnost uporabe. Le pri izbiri ploščic z razmeroma visoko vsebnostjo beljakovin, maščob in/ali vlaknin lahko pride do nekoliko počasnejše oskrbe mišic z energijo (in občutka polnosti v želodcu). V določenih situacijah je to lahko zaželeno, v drugih pa lahko povzroči težave z želodcem ali črevesjem (Redegeld, 2024).
Ljudje izbirajo prehranska dopolnila glede na zaznano učinkovitost in varnost ter ceno in dostopnost. Večina naravnih prehranskih dopolnil (vitamini, minerali, sok rdeče pese itd.) nimajo znanih pomislekov glede varnosti. Študije so pokazale, da večina prehranskih dopolnil, zaužita v primernih količinah, nima negativnih učinkov ali pa so tej zelo blagi (National Institutes of Health, Office of Dietary Supplements, 2024). Na izbiro vsekakor vedno bolj vplivajo socialna in družbena omrežja, ki z nenehnim izpostavljanjem pretiranih »lepotnih standardov« in potrošništvom prepričujejo uporabnike za nakup neskončno izdelkov za lepše in bolj zdravo telo. Velik vpliv imajo tudi trenerji in zdravstveni strokovnjaki ali nutricionisti, ki skrbijo za zdravje športnikov in spodbujajo, da se posamezniki izobražujejo glede prehrane in uporabe različnih izdelkov za izboljšanje zmogljivosti torej prehranskih dopolnil.
RAZISKAVA ODNOSA ŠPORTNIKOV DO NARAVNIH IN SINTETIČNIH PREHRANSKIH DOPOLNIL
Za namen raziskave odnosa športnikov do naravnih in sintetičnih prehranskih dopolnil je bila konec leta 2025 izvedena anketa, v kateri je sodelovalo 91 ljudi (55 moških – 60% in 36 žensk – 40%), ki so športno aktivni. Namen raziskave je bil ugotoviti:
- pogostost uporabe prehranskih dopolnil med športniki,
- kakšno mnenje imajo športniki o naravnih in sintetičnih prehranskih dopolnilih,
- katera so najpogosteje uporabljena in kaj vpliva na njihovo izbiro,
- ali športniki dojemajo naravna dopolnila kot varnejša od sintetičnih.
Narejen je bil anketni vprašalnik s 17 vprašanji. 4 anketiranci so bili stari manj kot 15 let, 8 jih je bilo starih 15 do 16 let, 21 starih 17 do 18 let, 25 starih 19 do 20 let, 26 starih 20 do 25 let in 7 starejših od 25 let. Najpogostejši šport, s katerim se anketiranci ukvarjajo, je bil tek, in sicer ga je izbralo 31% vprašanih. 30% je odgovorilo, da hodijo v fitnes, pogosti odgovori pa so bili še pohodništvo, košarka, nogomet, tenis, odbojka, kolesarstvo idr. Na vprašanje o času ukvarjanja s športom je 46% odgovorilo, da se z izbranim športom ukvarja 1 do 5 let, 26% več kot 10 let, 24% 5 do 10 let in 2% 1 leto. Večina (62%) je športno aktivnih 2 do 4-krat na teden, 27% 5 do 7-krat na teden in ostali 1x na teden. Raven svojega ukvarjanja s športom je 78% anketirancev označilo kot rekreativno.
Naslednji del ankete je zavzemal prehranska dopolnila in 66% vprašanih je odgovorilo, da uporablja prehranska dopolnila in 31%, da jih ne uporablja, vendar se je pri naslednjem vprašanju izkazalo, da morda nekateri niso popolnoma seznanjeni, kaj spada pod prehranska dopolnila. Naslednje vprašanje se je nanašalo na vrsto uporabljenih prehranskih dopolnil, kjer je po danem naboru izdelkov samo še 22% odgovorilo, da jih ne uporablja. Pri vprašanju »Katera prehranska dopolnila uporabljate?« je bilo možnih več odgovorov in najpogosteje uporabljena prehranska dopolnila so bila vitamini, minerali, železo, kreatin, proteinski pripravki, energijski geli in aminokisline. Manj uporabljena so bila nekatera naravna prehranska dopolnila, kot so ingver, ašvaganda in kurkuma, verjetno zaradi manjše prepoznavnosti. Največ vprašanih prehranska dopolnila uporablja občasno, večkrat tedensko ali vsak dan, nekateri pa redko ali nikoli. Pri vprašanju »Kdo vam je priporočil uporabo prehranskih dopolnil?« je največ anketirancev označilo samostojno odločitev (57%), ostale pa so prepričali trenerji, zdravniki, prijatelji in socialna omrežja.
Sledila so vprašanja o odnosu do naravnih prehranskih dopolnil, kjer je večina odgovorila, da jih dojema kot varnejša od sintetičnih, da jim bolj zaupa in jim dajejo prednost pri izbiri. Pri naslednjih vprašanjih pa se je izkazalo, da ljudje nimajo dovolj znanja o učinkovitosti in pomoči pri regeneraciji naravnih v primerjavi s sintetičnimi prehranskimi dopolnili.
Prav tako večina ni vedela, ali sintetična prehranska dopolnila delujejo hitreje, so učinkovitejša in ali imajo bolj preverjeno sestavo. Anketiranci so odgovorili, da jih ne priporočajo drugim in da jih ne uporabljajo redno, vendar pa jim zaupajo. Pri vprašanju, katera dopolnila so bolj učinkovita pa je 42% odgovorilo pravilno – odvisno, za kaj jih uporabljamo. Za varnejša pa je 49% vprašanih označilo naravna. Pogosteje pa so v uporabi sintetična dopolnila. Najpomembnejši dejavnik pri izbiri prehranskega dopolnila je bil za veliko večino (82%) učinkovitost, varnost je bila s 57% na drugem mestu, sledili pa so cena, priporočilo strokovnjaka, naravna sestava in dostopnost.
Anketa se je zaključila še z odprtim vprašanjem, kjer so anketiranci lahko zapisali njihove razloge za uporabo prehranskih dopolnil in kaj jih je prepričalo. Najpogostejši razlogi so bili uporaba za regeneracijo, večjo vzdržljivost, boljši »performance«, magnezij proti krčem, pomanjkanje železa v telesu, zaradi želje po rezultatih v fitnesu, želja po spremembi, primanjkovanje v redni prehrani, proti utrujenosti in izčrpanosti. Prepričali so jih nasveti zdravnikov, forumi in socialna omrežja, varnost, dostopnost in cena ter boljše počutje ob in po uporabi.
UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK
Naravna in sintetična prehranska dopolnila imajo na športnike ob natančnem odmerjanju in upoštevanih potrebah posameznika praviloma pozitivne učinke. Prehranska dopolnila kot živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano, niso nujna za zdravje oziroma vnos potrebnih in esencialnih snovi v telo (to se namreč pri uravnoteženi prehrani pri večini doseže že samo z rednimi in pestrimi obroki). So pa mnogokrat pomoč pri izboljšanju športnega nastopa s povečanjem ravni energije in spodbujanjem mišic ali pa nadomeščanju pomanjkanja določenih ključnih snovi za nemoteno delovanje človeškega telesa oziroma presnovnih procesov. Glede uporabe prehranskih dopolnil med športniki je bilo narejeno že mnogo raziskav in študij po celem svetu. V raziskavi, ki so jo opravili Anna Broniecka et al. (2025), so ocenili uporabo prehranskih dopolnil med poljskimi športniki ob upoštevanju njihove tekmovalne ravni in spola. Med viri priporočil za uporabo prehranskih dopolnil so bili najpogosteje navedeni internet oziroma družbena omrežja (38,7 %), trenerji (26,9 %), prijatelji oziroma starši (27,3 %) in dietetiki (17,6 %). Med poklicnimi športniki so bili glavni viri nasvetov trenerji (36,8 %) ter internet oziroma družbena omrežja (35,3 %), medtem ko se je na dietetike oziroma nutricioniste zanašalo le 19,8 % športnikov. Nasprotno pa so rekreativni športniki informacije iskali predvsem na internetu oziroma družbenih omrežjih (50,9 %). Raziskava je pokazala, da je znanje omenjenih športnikov glede uporabe in učinkovitosti prehranskih dopolnil omejeno in da bi morali glede na tveganja, povezana s križno kontaminacijo zdravil in prehranskih dopolnil, povečati ozaveščenost športnikov o protidopinšk ih predpisih in možnostih certificiranih prehranskih dopolnil (Broniecka et al., 2025).Po raziskavi študentov farmacije in medicine iz Bosne in Hercegovine (Elma Omeragić et. al, 2015) je prehranska dopolnila uporabljalo 34,5% v raziskavi udeleženih športnikov, kar je dokaj majhna vrednost, za katero naj bi bil razlog, da so bili anketiranci neiskreni zaradi morebitnih sumov dopinga, saj je bilo vprašanje, če so zaužili prehranska dopolnila v zadnjih 7 dneh. V naslednji raziskavi so Dikić,, Suzić, in Radivojević (2010) ugotovili, da je med leti 2005 in 2008 62,2% športnikov, udeleženih na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v Srbiji uživalo prehranska dopolnila. Še ena raziskava v Singapurju je potrdila še večji odstotek analiziranih športnikov, ki so uporabljali prehranska dopolnila, in sicer 76,8% (Tian et. al, 2009).
Na Poljskem je v raziskavi Anne Broniecke et al. (2025) sodelovalo 659 poljskih športnikov (309 žensk in 350 moških) iz različnih športnih panog, ki so zastopali tako profesionalno (57,7 %) kot neprofesionalno (42,3 %) raven. Za oceno uživanja prehranskih dopolnil, virov informacij o dopolnilih ter poznavanja protidopinških pravil in programov certificiranja dopolnil je bil uporabljen spletni vprašalnik. Za ugotavljanje razlik med profesionalnimi in neprofesionalnimi športniki ter med udeleženkami in udeleženci so bile izvedene statistične analize. Raziskava je pokazala, da kar 91,1% (600 od 659) udeležencev raziskave uporablja prehranska dopolnila. Najpogosteje uporabljena prehranska dopolnila so bila energijski geli, vitamin C (predvsem med profesionalnimi športniki) in vitamin D, proteinske ploščice, elektroliti, kofein, antioksidanti, kreatin in železo.
Izsledki naše raziskave dopolnjujejo predstavljene ugotovitve drugih raziskovalcev in kažejo, da je uporaba prehranskih dopolnil med športno aktivnimi posamezniki razširjena, vendar ni vedno povezana z zadostnim poznavanjem izdelkov. Čeprav je 66 % anketirancev sprva navedlo, da uporablja prehranska dopolnila, je pri vprašanju, v katerem so bili navedeni konkretni primeri dopolnil, le 22 % sodelujočih odgovorilo, da jih ne uporablja. Takšna razlika nakazuje, da del športnikov posameznih izdelkov, na primer vitaminov, mineralov, železa, proteinskih pripravkov ali energijskih gelov, ne prepoznava vedno kot prehranska dopolnila. Raziskava je pokazala tudi, da športniki naravna dopolnila pogosto dojemajo kot varnejša in jim bolj zaupajo, hkrati pa številni niso znali zanesljivo presoditi, ali so naravna ali sintetična dopolnila učinkovitejša, hitreje delujoča oziroma kakovostneje preverjena. Le 42 % anketirancev je ustrezno ocenilo, da je učinkovitost odvisna predvsem od namena uporabe, vrste dopolnila, odmerka in potreb posameznika.
Za stroko je posebej pomembna ugotovitev, da se pri športnikih pojavlja razkorak med zaznano varnostjo izdelka in dejanskim znanjem o njegovi sestavi, učinkih ter možnih tveganjih. Oznaka »naravno« sama po sebi ne zagotavlja varnosti, enako pa tudi sintetični izvor ne pomeni, da je izdelek nujno manj kakovosten ali manj primeren. Strokovna presoja mora zato temeljiti na dokazih o učinkovitosti, kakovosti izdelka, primernosti odmerka, zdravstvenem stanju športnika, njegovi običajni prehrani, obsegu in intenzivnosti treninga ter morebitnih interakcijah z zdravili. Rezultati opozarjajo, da je poenostavljeno deljenje prehranskih dopolnil na »varna naravna« in »manj varna sintetična« za strokovno obravnavo neustrezno. Pomembnejša so vprašanja, ali posameznik dopolnilo dejansko potrebuje, ali je izbrani izdelek preverjen in ali njegova uporaba poteka pod ustreznim strokovnim nadzorom.
Ugotovitve imajo neposredno uporabno vrednost za športne nutricioniste, dietetike, zdravnike, farmacevte, trenerje, kineziologe in druge strokovnjake, ki sodelujejo s športniki. Ker je bila učinkovitost najpomembnejši dejavnik izbire za 82 % anketirancev, varnost pa za 57 %, bi morali strokovnjaki športnikom pomagati razumeti, da se želena učinkovitost lahko presoja šele po opredelitvi konkretnega cilja uporabe. Pred priporočilom dopolnila je smiselno preveriti prehranske navade, morebitna dokazana pomanjkanja hranil, zdravstvene posebnosti, sočasno jemanje zdravil in značilnosti športne aktivnosti. Pri tekmovalnih športnikih je treba dodatno preveriti tveganje kontaminacije s prepovedanimi snovmi ter jih usmerjati k izdelkom z ustreznim neodvisnim preverjanjem oziroma certificiranjem. Tak sistematičen pristop lahko zmanjša nepotrebno uporabo, napačno odmerjanje in tveganje, da bi športnik dopolnilo uporabljal kot nadomestilo za uravnoteženo prehrano.
Članek je zanimiv predvsem za strokovnjake s področja športa, prehrane in zdravstva, saj ponuja vpogled v dejanske navade, prepričanja in negotovosti športno aktivnih posameznikov. Koristen je lahko tudi za trenerje in vodstva športnih klubov, ki pogosto predstavljajo pomemben vir priporočil ter lahko pomembno vplivajo na kulturo uporabe prehranskih dopolnil. Prav tako je vsebina relevantna za farmacevte in prodajalce specializiranih izdelkov, ki so v neposrednem stiku z uporabniki, za učitelje športne vzgoje in izvajalce zdravstvene vzgoje ter za starše mladih športnikov. Članek je namenjen tudi rekreativnim in tekmovalnim športnikom, saj jim omogoča kritičnejše razumevanje razlik med posameznimi skupinami dopolnil. Ugotovitve so lahko zanimive še za proizvajalce, distributerje, regulatorne organe in oblikovalce javnozdravstvenih priporočil, ker opozarjajo na potrebo po jasnejšem označevanju, odgovornem oglaševanju in bolj dostopnih strokovnih informacijah.
Na podlagi ugotovitev raziskave predlagamo več izboljšav. Najprej bi bilo treba okrepiti sistematično izobraževanje športnikov o tem, kaj prehranska dopolnila sploh so, kdaj je njihova uporaba smiselna in kako se presoja kakovost posameznega izdelka. Izobraževanja bi morala vključevati razumevanje deklaracij, razlikovanje med znanstveno podprtimi in oglaševalskimi trditvami, poznavanje ustreznih odmerkov, možnih neželenih učinkov ter interakcij z zdravili. Poseben poudarek je potreben pri mladih in rekreativnih športnikih, ki informacije pogosto pridobivajo na družbenih omrežjih. Športne organizacije bi lahko uvedle kratke standardizirane postopke svetovanja pred začetkom uporabe dopolnil, na primer vprašalnik o prehrani in zdravju, posvet z usposobljenim strokovnjakom ter evidenco uporabljenih izdelkov. Pomembno je tudi, da trenerji ne priporočajo dopolnil zgolj na podlagi osebnih izkušenj ali promocijskih vsebin, temveč športnika po potrebi usmerijo k dietetiku, zdravniku ali farmacevtu.
Izboljšati bi bilo treba tudi način strokovnega komuniciranja. Namesto splošnih sporočil, da so prehranska dopolnila dobra ali slaba, je treba športnikom pojasniti, da so koristi in tveganja odvisni od konkretne snovi, odmerka, trajanja uporabe in posameznikovih potreb. Smiselna bi bila priprava preglednih, nekomercialnih smernic za najpogosteje uporabljena dopolnila, kot so vitamini in minerali, kreatin, proteinski pripravki, elektroliti, kofein ter energijski geli. Takšna gradiva bi morala jasno navesti, pri katerih ciljih obstajajo dokazi o koristnosti, kdaj dopolnilo ni potrebno in v katerih primerih je potreben zdravstveni nadzor. Koristno bi bilo vzpostaviti tudi lažje dostopen sistem poročanja o neželenih učinkih in sumljivih izdelkih ter športnike seznaniti z možnostmi preverjanja kakovosti. Ker je 57 % sodelujočih navedlo, da je bila odločitev za uporabo dopolnil samostojna, morajo biti verodostojne informacije dostopne tudi zunaj neposrednega stika s strokovnjakom.
Pri razlagi rezultatov je treba upoštevati omejitve izvedene raziskave. V vzorcu je sodelovalo 91 športno aktivnih oseb, od katerih se jih je 78 % s športom ukvarjalo rekreativno, zato ugotovitev ni mogoče neposredno posplošiti na vse profesionalne športnike ali na posamezne športne panoge. Podatki temeljijo na samooceni anketirancev, zato so lahko prisotne nenatančnosti pri navajanju uporabe, pogostosti in razlogov za jemanje dopolnil. Raziskava prav tako ni preverjala dejanske sestave uporabljenih izdelkov, odmerkov, trajanja uporabe, zdravstvenega stanja posameznikov ali laboratorijsko potrjenih prehranskih pomanjkanj. Kljub temu rezultati zanesljivo opozarjajo na pomembno področje za stroko: športniki dopolnila pogosto uporabljajo, pri odločanju pa sočasno združujejo osebne izkušnje, priporočila okolja, zaznano varnost in nepopolno strokovno znanje.
V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno vključiti večji in bolj reprezentativen vzorec ter rezultate primerjati glede na spol, starost, športno panogo, tekmovalno raven, pogostost treninga in trajanje ukvarjanja s športom. Posebej koristna bi bila primerjava med rekreativnimi, tekmovalnimi in vrhunskimi športniki ter med individualnimi in ekipnimi športi. Prihodnje raziskave naj natančneje preverijo, katera konkretna dopolnila športniki uporabljajo, v kakšnih odmerkih, kako dolgo in iz katerih virov jih kupujejo. Smiselno bi bilo uporabiti standardiziran preizkus znanja, podatke o prehrani in zdravstvenem stanju ter po možnosti vključiti laboratorijske kazalnike pomanjkanja posameznih hranil. K anketi bi bilo koristno dodati poglobljene intervjuje s športniki, trenerji, nutricionisti, zdravniki in farmacevti, saj bi tako bolje pojasnili razloge za zaupanje naravnim ali sintetičnim izdelkom. Pomembno raziskovalno področje je tudi vpliv družbenih omrežij, oglaševanja in spletnih vplivnežev na nakupne odločitve ter preverjanje, ali ciljno usmerjeno izobraževanje dejansko izboljša znanje in zmanjša tvegano uporabo.
Sklenemo lahko, da prehranska dopolnila v sodobnem športu predstavljajo razširjeno, vendar strokovno zahtevno področje. Njihova uporaba je lahko smiselna, kadar izhaja iz jasno opredeljene potrebe, temelji na verodostojnih dokazih in poteka ob ustreznem odmerjanju ter nadzoru. Najpomembnejši prispevek naše raziskave za stroko je opozorilo, da pogosta uporaba in visoko zaupanje v določene skupine dopolnil še ne pomenita tudi ustreznega znanja o njihovi učinkovitosti in varnosti. Naloga strokovnjakov zato ni zgolj priporočiti ali odsvetovati izdelek, temveč športnika usposobiti za informirano, kritično in odgovorno odločanje. Le s povezovanjem kakovostnega prehranskega svetovanja, zdravstvene presoje, športne stroke in preverjenih informacij je mogoče doseči, da prehranska dopolnila ostanejo dopolnilo uravnoteženi prehrani in premišljena podpora športniku, ne pa nekritična bližnjica do boljšega rezultata.
VIRI IN LITERATURA
Ajmera, R. (2026). Can Ginger and Turmeric Help Fight Pain and Sickness? Pridobljeno na: https://www.healthline.com/nutrition/turmeric-and-ginger [5. 2. 2026].
Blaznik, U. (2024). Prehranska dopolnila ne zdravijo in niso bližnjica do zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/prehranske-politike-in-ukrepi/prehranska-dopolnila-ne-zdravijo-in-niso-bliznjica-do-zdravja/ [26. 1. 2026].
Broniecka, A., Sarachman, A., Zagrodna, A. in Książek, A. (2025). Dietary supplement use and knowledge among athletes: prevalence, compliance with AIS classification, and awareness of certification programs. Wroclaw University of Health and Sport Sciences, Department of Biological Principles of Physical Activity, Faculty of Physical Education and Sports, Wroclaw, Poland.
Dikić, N., Suzić, J. in Radivojević, N. (2010). Upotreba suplemenata i lijekova u sportu: Šta sportisti zaista koriste? [The use of supplements and drugs in sport: What athletes actually use?]. Sportska medicina, 8, 1–9.
Garthe, I., Maughan, R. (2018). Athletes and Supplements: Prevalence and Perspectives, International Journal of Sport Nutrition and Exercise Metabolism, Volume 28: Issue 2, Page Range: 126–138. Human kinetics journals.
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke –JAZMP (2021). Izdelki s sestavinami naravnega izvora. Ni vse varno, kar je naravno.
Klemenčič, N. (2017). Analiza trga naravnih prehranskih dopolnil v Sloveniji s poudarkom na liniji izdelkov »ALL IN A DAY« podjetja Sensilab. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta.
Howard , L., MD (2025), Harvard Health Publishing; Editorial Advisory Board Member. Pridobljeno na: https://www.health.harvard.edu/healthy-aging-and-longevity/can-supplements-boost-my-athletic-performance [29. 6. 2026].
Martinc, B. (2024), mag. farm., spec. klin. farm.. Gorenjske lekarne, 2024. Zakaj so za zdravje pomembni elektroliti? DELO. Pridobljeno na: https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/zakaj-so-za-zdravje-pomembni-elektroliti [26. 1. 2026].
Naravna dopolnila (2025). Naravna prehranska dopolnila: Kaj morate vedeti? Pridobljeno na: https://naravnadopolnila.si/sl/blogs/news/naravna-prehranska-dopolnila-kaj-morate-vedeti?srsltid=AfmBOopwYW6xuzhJYxrazz8bk9DsDbha931h0E9x_fDJDkTGV7Bu-PDh [5. 2. 2026].
National Institutes of Health (NIH) Office of Dietary Supplements (ODS) (2024). Pridobljeno na: https://ods.od.nih.gov/factsheets/ExerciseAndAthleticPerformance-HealthProfessional/ [30. 1. 2026].
Okorn, K. (2024). Sintetična prehranska dopolnila: ali se jim lahko izognemo? Prava hrana. Pridobljeno na: https://pravahrana.si/sinteticna-prehranska-dopolnila-ali-se-jim-lahko-izognemo/ [5. 2. 2026].
Omeragić, E., Đeđibegović, J. Sober, M., Marjanović, A., Dedić, M., Niksić, H. in Fidahić, M. (2015). Use of dietary supplements among elite athletes, SportLogia 2015, 11(1), 43–50.
Pravni informacijski sistem Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje. Pravilnik o prehranskih dopolnilih (2013). Pridobljeno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV11675 [29. 1. 2026].
Redegeld, M. (2024). Energy bar, gel or drink: what is the difference? Amacx sports nutrition. Pridobljeno na: https://www.amacx.co.uk/blogs/news/energy-bar-gel-or-drink-what-is-the-difference [6. 2. 2026].
Rotovnik-Kozjek N., Knap B in Mlakar-Mastnak D. 2015. Priročnik klinične športne prehrane. Ljubljana, Olimpijski komite Slovenije.
Špehar, D. (2025). Ašvaganda pomaga pri številnih težavah. Zeleni svet. Pridobljeno na: https://zelenisvet.com/wp-content/uploads/2025/01/asvaganda-vzajemnost.pdf[5. 2. 2026].
Tian, H. H., Ong, W. S. in Tan, C. L. (2009). Nutritional supplement use among university athletes in Singapore. Singapore Emd J, 50, 165–172.
Varna uporaba prehranskih dopolnil. Kaj so prehranska dopolnila in kdaj jih je smiselno uporabljati? Gorenjske lekarne (2024). Pridobljeno na: https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/varna-uporaba-prehranskih-dopolnil [10. 2. 2026]